Mojmir, pozdravljen.

Cenim občutek, ki ga skušaš izraziti in nadvse spoštujem tvojo iskrenost, ki si jo vložil v pesem, vendar tej pesmi manjka še veliko, da bi ji zares lahko rekli pesem. Povedal si nekaj življenjskega, nekaj, kar bi v pogovoru lahko povedal nekomu, s komer si zares odkrit, ampak to ni ravno pesem. Poskusi se izraziti drugače, brez lučk na koncu tunela, brez naštevanja, kaj ti to pomeni (nameh, veselje, radost), brez ti. klišejev. Verjamem, da znaš besedo nasmeh ali veselje ali radost ali katero koli izmed ostalih besed, ki si jih še uporabil v takem stilu, orisati oz. opisati na tisoč drugih načinov. Lučki še vedno ostaneta lučki, le na koncu tunela naj ne bosta več, postavi jih na začetek nečesa in naj vihata kotičke ustnic, ugajata očem, le izrazi vse to na drugačne načine.

Upam, da tega komentarja ne boš razumel napak. To je zgolj moje mnenje in moj občutek.

lucija kaj meniš sedaj

Mojmir,

tale je izrazno že dosti boljša in je prava pesem. Jo bom pa jutri še enkrat prebrala, da se izognem kakšni zanki, ki jo lahko napravi prvi vtis. Si pa zagotovo pesem izboljšal. Pomensko je pa tako že od samega začetka res dobra.