Boli boleča bolečina rdeča,

rdeča solza, kri krvava krvavi,

solza, cvet rdeč v upanju dehti,

da kri in solza nista bit boleča.

A draga usoda! Ne bodi mi krvnica!

Pusti mi nebesni svod, naj diham noč!

Zakaj steguješ lovke in mi kradeš moč?

Življenja sok mi srkaš, ti! Svetnica!

Je v moji bolečini tvoj užitek?

Se naslajaš, ko izžigaš mi oči?

Mar tebe res vsaj malo ne boli?

A ti kraljica! Jaz glavni sem dobitek.

Zagrinjaš mi nebo s svinčenim prahom,

in topovski ogenj streljaš z bliski,

besniš, kričiš, razsipaš s strahom,

duha ubijaš, piješ kri v stiski!

Daj, pridi smrt! Pograbi svojo koso!

Posrkaj eliksir iz moje duše!

Pokosi me, odpelji me pod rušo,

in spusti me nazaj kot lahno roso.

Takrat se vrnem, tiho kot snežinka,

kot lahna jutranja meglica,

nedolžna nežna svila, kot devica,

takrat bom jaz usoda. In sodnica!

koust