OGRADE NOČI

Luna joče

v konjskem očesu.

Prah liže brezpotja,

ki peljejo v osojnost

trepetavih mladih dolin,

žejnih ognja sonca.

S koraki črepinim noč

v majhne spomenike.

Črna smola me žge v krvi,

ko pomislim

na belino njenih prsi

zanihanih s poljubi studenca.

S črnimi pogledi

sem prikovan na ograde noči.

Vonj prerokovanj

me pospremi

onkraj  teh ograd,

kjer se pasejo konji

in teptajo svoje črne sence.

Luna joče

v konjskem očesu

v ogradah noči …

Zakawsky