včeraj sem znova srečal
svojo zlorabljeno senco:
v srcu je imela ptice
in v žilah eksploziv.
včeraj sem jo znova vprašal,
kam odhaja ob večerih,
s tisto glicerinasto krvjo
in s trni in mrzle sandalovine
v svojih bledih, opeharjenih očeh.
zapela mi je temno pesem
iz zarjavele bodeče žice
in iz ostrega, kričečega osata,
ki že leta ognojen tiči
v njenih nabreklih stopalih.
tiho sem zaihtel
in jo v obupu rotil,
da naj me zapusti
še pred jutrom.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!