Na voljo je le boj. Lahko izbiraš obliko.

Boj z drugim. Najprej začneš s tem.

Navzven obrnjene sulice.

Premagati pomeni prevladati.

Potem postaneš nepozoren. Dovoliš, da te prepoji ugodje in sprva čista voda se zasluzi.

Ugodje se ti zažre v drobovje in redči možgane.

Čutiš, da se moraš spet boriti.

Nameriš sulice. A ne ubogajo več.

Tvoja spretnost je utonila v ugodju.

Nisi slišal grgranja …

Boriš se okorno. Raniš sebe, raniš nekrive.

Kopičiš ugodje, v zameno za razočaranja.

Ko ti sulice začno polzeti iz rok, se ustrašiš.

Ugodje ni več ugodje.

Postane mora, nuja.

In ta slepí!

Ostri žarki te zažigajo od znotraj.

ČE IMAŠ SREČO,

takrat zmoreš pobrati sulice

in jih negotovo usmeriti v žarke in nujo.

Vztrajnost šteje. Vsak sunek.

Pričneš nov boj.

Sčasoma sulice zamenjaš z golimi rokami.

Loviš žarke in jih vežeš.

Kmalu si dovolj spreten, da iz njih izdelaš labode.

Z njimi krasiš jezero.

In voda postaja spet čista.

Če imaš srečo. 

Milan Novak