Forum

Od prepletanja podob do plagiatorstva

Dragi pesem.sijevke in pesem.sijevci!

Zametki razprave na sosednji temi so me vzpodbudili, da odprem temo, v kateri lahko izmenjamo mnenja o dilemi, ki očitno prej ali slej ‚dohiti‘ vsakega avtorja, in sicer o včasih precej zabrisani meji med medbesedilnostjo (vključevanje drugih besedil v svoje besedilo) in intermedialnostjo (vključevanje ostalih medijev – aluzija na karkoli, kar ni v pisni obliki) ter po drugi strani plagiatorstvom.

Odkritje plagiatorstva med člani je marsikoga na portalu zelo vznemirilo in prizadelo, kar je povsem razumljivo. Ker sem se doslej bolj malo oglašala in osebno poznam samo nekaj članov, foruma pa tudi nisem redno spremljala, mi je po eni strani lažje, saj ne poznam vseh predzgodb in zapletov, bom pa seveda tudi razumela, če se ta hip nihče ne bo hotel pogovarjati o tej temi ;-)
Vseeno si želim, da bi ta dogodek odprl prostor za konstruktivno razpravo o ‚primerih dobre prakse‘ in mogoče pregnal nekaj strahu pred poigravanjem z aluzijami, po drugi strani pa nas kot kritične bralce spodbudil, da razvijemo senzibilnost za spoštovanje avtorskih pravic in hitreje ugotovimo, kdaj smo (mi ali drugi) v nevarnosti, da bi šli predaleč.
Seveda na tem področju še zdaleč nisem ‚učiteljica‘, učim se, enako kot vsi, in bom vesela vsakršne dopolnitve glede informacij ter konstruktivne izmenjave mnenj.

Mogoče za začetno vzpodbudo:
* seminarska naloga avtorja/ice XY s temeljito razlago pojma medbesedilnosti
* avtorjem ne bi smel biti neznan Zakon o avtorski pravici
* avtor Janez na Biblioblogu v prvem delu lepo razloži, kaj je plagiatorstvo in na kratko povzame, kako se je pojem zgodovinsko razvijal
* če ima kdo dostop do univerzitetne knjižnice FF Lj in bi bil pripravljen navesti kakšen primer iz ali kratek povzetek katere od dveh diplomskih nalog, ki obravnavata medbesedilnost in intermedialnost pri P. Čučniku in U. Zupanu (ker nas pač zanimajo predvsem pesmi), bi bilo prav fino.

Zanimivo pa se mi zdi tudi vprašanje, kdaj najpogosteje prihaja do prepletanja ‚tujih‘ podob z ‚našimi‘ - ali takrat, ko nam zmanjkuje navdiha in lastnih zamisli, ali takrat, ko nas nekaj tako močno nagovori, da imamo občutek, da se bolje res ne bi dalo izraziti, ali takrat, ko … ?

Vam je to v nekem delu všeč ali vas zmoti? Kdaj eno in kdaj drugo?

Lep pozdrav,
Ana J.
 
 < 1 2 3

modricvet

Poslano:
05. 04. 2011 ob 18:53

Samo eno vprašanjce: zakaj namesto izraza "metafora" ne uporabljate čisto lepe in razumljive slovenske besede "prispodoba"?


LP, mcv

Zastavica

aco ferenc

Poslano:
05. 04. 2011 ob 18:57

...ja in zakaj ne kopija za plagiat ...zdaj še pa ti modra;)

lp
ac

Zastavica

modricvet

Poslano:
05. 04. 2011 ob 19:44

Ker je kopija ravno tako tujka (slovensko je prepis); po moje tudi pomen ni isti - kopija je kopija v celoti, plagiat pa večinoma vsebuje kopiran en ali več delcev originala. Morda pa se tudi motim ;)


LP, mcv

Zastavica

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
05. 04. 2011 ob 20:06

Očitno je, da smo zašli.

Da ne bo pomote, nimam nič proti, če se pogovarjamo smiselni uporabi tujk, vendar je zaradi preglednosti bolje, če se zato odpre nova tema.

Zastavica

Y

Y

Poslano:
05. 04. 2011 ob 20:26

@Lidija: super si to povedala :)

Veliko, če ne skoraj vse, je v kontekstu in tole se mi zdi lepa osvetlitev jedra. Nekaj za sive celice! Mislim da je T.S.Eliot točno to mislil..

lp, gnu

Zastavica

Ana Jasmina

Poslano:
05. 04. 2011 ob 21:26

Da ne bo pomote, nimam nič proti, če se pogovarjamo smiselni uporabi tujk, vendar je zaradi preglednosti bolje, če se zato odpre nova tema.

Se strinjam, Grega
Če bi kdo še kaj dodal izhodiščnemu vprašanju, pa le. :-)

Lp,
Ana J.

Zastavica

DUSANN

Poslano:
05. 04. 2011 ob 21:35

Je pa naša dežela in preostale dežele Jugoslavije idealna za plagiatorje. Poglejmo si samo pop glasbo, potem sumljive diplomske naloge in doktorske disertacije. Če se človek začne malo poglabjati te vse mine. Pri nas je čisto skrivenčena morala. V ameriki Clinton odstopi zaradi fafanja, pri nas bi ga nagradili z odličnim šmekerjem in jebcem in mu dali še posthumni mandat. Čimbolj nas kdo krade in dere raje ga imamo. Srbi imajo za odrešenika enega največjih psihopatov in klavcev in ga še sedaj ne izročijo. Čisto skrivenčeno. Poglejmo si našega velecenjenega Josipa Stritarja, njegov roman Zorin, ki je nekakšna bleda kopija Wertherja, Tu gre dlje od vpliva, kar sem že v enem postu povdaril, da ne smemo mešati z vplivi, ki jih ima vsak avtor. Zakonodaja se ne spoštuje. Zadnjič sem bil na zemljiški knjigi in so rekli, da naj kar jaz ponaredim podpis nekoga - oni so se namreč zadaj mudili ob žganici, po zariplih obrazih in smradu po njej sodeč. Vendar, če pride do tožbe je birokratski aparat trd oreh, polen je morale in etike in amandmajev. Zato bi vseeno priporočal, da ne plonkamo in se probamo temu čimbolj izogibati, že zaradi sebe in svojega dostojanstva in kredibilnosti.


Lp. DUSANN

Zastavica

Y

Y

Poslano:
05. 04. 2011 ob 21:38

sj Clinton ni odstopil, DUSANN :)

Zastavica

DUSANN

Poslano:
05. 04. 2011 ob 21:47

Aha, potem ji jo je lizal. Potem to gre po puritanski etiki. On je bil kapo. Ja Gnu potem je povsod isto. Potem pa kar na plagijate. Lahko odpremo delavnico.

Zastavica

Y

Y

Poslano:
05. 04. 2011 ob 21:50

Edino realnost odstopi od iluzij, dušan. Seveda pa so iluzije in ideali potrebni, dajo nam smer, če ne bi bila anarhija. Zdaj če Clinton ni odstopil, to ne pomeni da je vsega konec :)

Zastavica

DUSANN

Poslano:
05. 04. 2011 ob 22:20

Se ne sekiram ne maram ga ali je odstopil ali ne. Je nezgrajen človek, ki ni za predsednika. Vendar se ni zdi, da v družbi morajo biti neke norme, če ne je anarhija. To niso nobene iluzije. Iluzija je, ker nas vsi ti ljudje vodijo v pogubo, narod pa živi v samoprevari in potem stoka ob neki Hildi, kako so Bosanci reveži , a ona je refleksija družbe in miselnosti te družbe. To je čista hinavščina. Meni za zgled ne morajo biti take osebnosti, morda shajam z njimi ker moram, v sebi jih pa zaničujem in to je edina prava pot ostalo je blef. Kulturniki so pa največji bleferji, ki širijo bolne ideje, potem se pa skriijejo. Oni so začeli z nacionalizmom, sedaj se pa čudijo, ko je vse v malori.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
05. 04. 2011 ob 22:50

Dusann, da spet ne zavijemo stran od teme - nihče tukaj ne podpira plagiatorstva!

LP, L

Zastavica

DUSANN

Poslano:
05. 04. 2011 ob 23:26

Ni problema. Tudi to ima veze s plagiati. Počasi mi je pa vseeno a kdo piše plagiate ali ne. Ne vem zakaj sploh nasedam nekim temam, ker je vse brezpredmetno. Itak se iz vsega nekateri delajo norca in potem tudi meni pade nivo. Jaz sem pa mislu, da je Clinton odstopu, lejga šmenta kot v Vatikanu in Kremlju. Ok. da ne zavijem.

Zastavica

DUSANN

Poslano:
06. 04. 2011 ob 08:01

Res plagiatov je zelo dosti na vseh področjih. Tudi v znanosti. Pri nas se res ni kaj dosti upoštevala zakonodaja in dostikrat je nedorečena. V pop glasbi je tega ogromno. Je pa tudi res, ker je zelo potrošno blago in to hitreje opazimo. Mnogo je tudi stvari, ki so na meji med plagiatom. Stritarjev Zorin mi res buri domišlijo že vrsto let. Morda je tudi najbolj opazen, ker je pisan v pismih. Če poslušamo filmsko glasbo bolj intenzivno, opazimo kar cele izseke iz klasične glasbe. Bach je zelo dostikrat žrtev tega. Popularni Varšavski piano koncert je bled posnetek in okrnitev Rahmaninova. Uporabljen je bil kot filmska glasba. Pachlbellov Canon je bil tisočkrat uporabljen, tudi v eni od evrovizijskih popevk. Včasih tudi sami pesniki lahko napišemo nekaj kar ni naše, ker se nam vtihotapi v butico. RM so res na meji tega. Kaj narediti? Biti osveščen in upozarjati na plagiate. Seveda pa je dobro stvar preveriti v glavi, da ne gremo v pikolovstvo za vsako besedo.


Lp. DUSANN

Zastavica

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
06. 04. 2011 ob 08:25

Ko se v naša dela prikrade neka znana tema, se glede tega ne bi smeli pretirano sekirati. Tudi znanje temelji na nadgradnji.
Včasih je preprosto nujno potrebni posodobiti neko delo, da je v duhu s časom. Takšne posodobitve sprožijo zanimanje za original pri novejših generacijah. Marsikdo se je začel resno zanimati za klasično glasbo po tem, ko je odkril npr. Vanesso Mae. Vendar to ne bi bilo možno, če ne bi bili navedeni originalni avtorji.

Zato sem mnenja, da ni narobe, če umetnik poustvarja ali prireja, če potem svoje delo primerno označi.

Seveda pa naj vsak avtor sam presodi, kdaj je njegovo delo dovolj blizu originala, da je navajanje slednjega potrebno in kdaj je dovolj njegovo, da ni.

Besedo plagiat se je v tej temi pogosto uporabilo zelo široko, češ "vse je plagiat". S tem se nikakor ne morem strinjat. Plagiat je dobesedni prepis/kopija nekega dela in se od originala razlikuje manj od 30%.

V vseh ostalih primerih lahko govorimo o podobnosti, originalnosti neoriginalnosti ... itd.

To je pomembna razlika, kajti za plagiat ti lahko sodi sodišče, za neoriginalnost pa si lahko kvečjemu prislužiš sodbo kritike ali javnosti.

Zastavica

DUSANN

Poslano:
06. 04. 2011 ob 20:08

Se strinjam s teboj Grega. Edino s popularizacijo klasične glasbe ne. Vanesse, Mrvice in podobni jo bolj kazijo. Hitro zabredemo v kič. Pretvarjajo vrhunska dela v popevke in včasih nemogoče ritme. Kot da bi poezijo peli recimo narodnozabavni glasbeniki ob frajtonercah in v irhastih hlačah in jih spremljali s polka ritmom. Morda bi nekdo za moment užival, poezije pa ne bi nihče razumel nič bolj kot prej in tiskalo bi se še vedno 1oo izvodov. Seveda pa se da zaslužiti hipno dosti denarja. Seveda pa je tudi tu par izjem, ki so znali kakšno krajše melodično delo klasike (sicer zelo okorelo) približati poslušalcu, ki posluša le popevke ali rock (James Last, Mantovani, Mancini npr). Popevka ima svojo draž, klasična glasba pa svojo. Pravega sladokusca klasike pa se s tem ne da narediti. Klasiko imaš v sebi, ali pa jo nimaš, kot je to s poezijo.

Lp. DUSANN

Zastavica

 < 1 2 3

Komentiranje je zaprto!