Forum
- Datum objave:
03. 04. 2011 ob 18:53 - Spremljaj
- Število komentarjev: 56
- Piše: Ana Jasmina
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 5369 krat
Od prepletanja podob do plagiatorstva
Zametki razprave na sosednji temi so me vzpodbudili, da odprem temo, v kateri lahko izmenjamo mnenja o dilemi, ki očitno prej ali slej ‚dohiti‘ vsakega avtorja, in sicer o včasih precej zabrisani meji med medbesedilnostjo (vključevanje drugih besedil v svoje besedilo) in intermedialnostjo (vključevanje ostalih medijev – aluzija na karkoli, kar ni v pisni obliki) ter po drugi strani plagiatorstvom.
Odkritje plagiatorstva med člani je marsikoga na portalu zelo vznemirilo in prizadelo, kar je povsem razumljivo. Ker sem se doslej bolj malo oglašala in osebno poznam samo nekaj članov, foruma pa tudi nisem redno spremljala, mi je po eni strani lažje, saj ne poznam vseh predzgodb in zapletov, bom pa seveda tudi razumela, če se ta hip nihče ne bo hotel pogovarjati o tej temi ;-)
Vseeno si želim, da bi ta dogodek odprl prostor za konstruktivno razpravo o ‚primerih dobre prakse‘ in mogoče pregnal nekaj strahu pred poigravanjem z aluzijami, po drugi strani pa nas kot kritične bralce spodbudil, da razvijemo senzibilnost za spoštovanje avtorskih pravic in hitreje ugotovimo, kdaj smo (mi ali drugi) v nevarnosti, da bi šli predaleč.
Seveda na tem področju še zdaleč nisem ‚učiteljica‘, učim se, enako kot vsi, in bom vesela vsakršne dopolnitve glede informacij ter konstruktivne izmenjave mnenj.
Mogoče za začetno vzpodbudo:
* seminarska naloga avtorja/ice XY s temeljito razlago pojma medbesedilnosti
* avtorjem ne bi smel biti neznan Zakon o avtorski pravici
* avtor Janez na Biblioblogu v prvem delu lepo razloži, kaj je plagiatorstvo in na kratko povzame, kako se je pojem zgodovinsko razvijal
* če ima kdo dostop do univerzitetne knjižnice FF Lj in bi bil pripravljen navesti kakšen primer iz ali kratek povzetek katere od dveh diplomskih nalog, ki obravnavata medbesedilnost in intermedialnost pri P. Čučniku in U. Zupanu (ker nas pač zanimajo predvsem pesmi), bi bilo prav fino.
Zanimivo pa se mi zdi tudi vprašanje, kdaj najpogosteje prihaja do prepletanja ‚tujih‘ podob z ‚našimi‘ - ali takrat, ko nam zmanjkuje navdiha in lastnih zamisli, ali takrat, ko nas nekaj tako močno nagovori, da imamo občutek, da se bolje res ne bi dalo izraziti, ali takrat, ko … ?
Vam je to v nekem delu všeč ali vas zmoti? Kdaj eno in kdaj drugo?
Lep pozdrav,
Ana J.
Grandomansko posploševanje ?
Sindrom vsevednosti ?
Neutrudljivo blebetalo ?
V čem ti izstopaš??? :)))
lp
ac
ac
-Poezija je torej - na svoj (originalen) način povedati nekaj, kar že vsi vemo.
-Poezija je na svoj način povedati nekaj, kar že vsi vemo ali nekaj kar poskusipričarati vzdušje v katerem je pesnik ob nastajanju pesemi (morda pa je že kdo "tam bil") in to je tisto:
potem to -
"je pesem
in nam vzame sapo"
(če avtor brezno)
o plagiatih pa to - že v osnovni šoli se ni smelo plonkat ;)
LP, lidija
Branje ni za tiste, ki nič ne doživljajo, prav nasprotno, tisti, ki imajo bogat notranji svet, veliko izkušenj ... se toliko bolj in večplastneje lahko navdušujejo nad pisanji izjemnih avtorjev.
Lp, Ana
Plonkanje je prisotno, pravzaprav je pri nas skoraj legalizirano. Vendar, če boš plonkal nikoli ne boš dosegel "pravih ciljev", lahko pa dobiš diplomo, doktorat in fino službo v državni upravi. Literarno delo bo pa vsekakor bogo. Jaz sem slabo plonkal, eno parkat sem poskušal, pa so me dobili. Sem bil strašljivec.
Lp. DUSANN
Pa še tega ne smeš jemati preveč dobesedno. Gre za občutek, za tisto "nekaj", kar Pesem je ali pa ni.
:)
LP, lidija
Če res zna 'živeti', razmišljam, potem najbrž prej ali slej ugotovi, da sta življenje in visoka umetnost (če rečemo tako) neločljiva - ali, z drugimi besedami, da sta eno in isto.
Potem tudi umetnost ne postane nič drugega kot na tisoč in en način raziskane, opazovane in opisane forme življenja.
Sam sem rad bral le, ko se mi je življenje ustavilo
Ni to po svoje pravzaprav zelo lepo? Da celo v trenutkih, ko je zelo težko in se počutiš odrezanega od družbe, čustev, bližine - da se takrat lahko najdeš v besedah, ki jih je zapisal neki avtor ali se potolažiš z njimi - in on ti ponudi 'berglo', pomaga premostiti razdaljo do samega sebe.
Razlike so v spretnostih opisovanj, sukanju čopičev ali udarjanju dlet. Nič novega, toda prebrati kaj dobro opisano je vedno užitek.
Kajne, in tisti občutek, ki te prevzame, ko prebereš ali zagledaš nekaj, kar se te dotakne na zelo poseben način ... ne nujno na vznesen, lahko tudi na zelo prizemljen, celo neusmiljen način.
Zdi se mi, da dojemanje nekakšne ultimativne izvirnosti kot nečesa, kar bi bilo ločeno od človeka, kar je 'tam zunaj' in 'še ni bilo izraženo', neizbežno zdrsne mimo bistva. Saj je povsem logično, da se ne moremo otresti vseh vplivov in podob, s katerimi smo se v življenju že soočili. Iščemo pa nianse, svoje lastno dojemanje teh momentov, jih preobražamo v nekaj 'novega' (ki pravzaprav ni 'novo', ampak je samo nekaj svojstvenega).
Kot če bi rekli - nima se smisla učiti besed, saj že znam abecedo ... ;-)
Lp,
ana j.
kaj pa takole;
Daj še dugim abecedo, da boš uveljavil, unovčil svojo ..?
Daj še drugim abecedo, da bodo dojeli svojo bedo?
...me spominja na pridige v Bibliji, ti so bili mojstri besede, mar ne?
V tej naši mali državici je že preveč intelektualnih parazitov, ki zaničujejo nenačitan delavski razred, mu odvzemajo vse pravice do normalnega življenja in umetniki so pri tem tiho, brez besede? Zakaj le?
Kaj pa imamo od teh načitanih nadintelektualcev razen lepih besedičenj ?
Suhe veje ... bi dejal, kdo že?
Intelektualizem se telesno ne razmnožuje ...umsko pa še kako, obrti pa izumirajo?
Sama umetnost sovraži sorazum (sointelekt), ker ga ta zavira, prebira, sortira, kasira...
Preveč je neživljenskega, arogance ... sortirati razum in predalčkati distance.
O tem lačni ne morejo razpravljati in jim tudi ni omogočeno, verjamem pa da jim je dogajanje nerazumno ob povsod polnih policah.
Sem vedno bil netoleranten in kritičen do sebičneg razuma, ki nas klasno pakira in z besedo urinira ...
..pa naj mi ne zameri med vami intelektualec, ki se vidi v tej domeni, kajti če od tega ne živiš in se s tem delom ne preživljaš ... to še nisi.
Tak sem in nikoli nisem znal drugače ...
Brez zamer, sem le nihče, ki ima svoje mnenje!
lp
ac
lp
ac
najboljši je : punk!
( za te potrebe - jeze in razočaranja nad "preintelektualnim" svetom ;)
http://www.youtube.com/watch?v=WIXg9KUiy00
Lahko noč.
Lidija
pismu! uh, a ni to že Sinatra enkrat prej pel?
plagiatorji.
:)
Hvala
tudi lahko noč
ac
Hvala za razumevanje, DUSANN
Izhajamo iz političnega sistema, ki je vrnil ponos kmečkemu in delavskemu ljudstvu in mu omogočil dostop do pismenosti in vključevanja v družbene sfere hkrati pa ostati zvest svojim osnovnim dejavnostim. Zato se mi debata o razlikovanju med intelektualci in delavci zdi povsem odveč.
Vprašanje je samo v kolikšni meri si nekdo razgledanosti želi. Znanje je na razpolago, če ne drugje v splošno izobraževalnih knjižnicah.
Vendar se tem spet oddaljujemo od teme, zato bom vesel, če se ji znova približamo, seveda če ima kdo o tem še kaj povedati.
...Vsak osebek vsebuje že naravno dano vsebino in tudi Vsako delo vsebuje določen intelekt, že v socialnem smislu osnovnega varstva in odgovornosti do življenja vseh in vsega.
Sam vidim in kritiziram intelekt predvsem, kot čisti razum.
Je drevo, ki ima močno razraščene veje v različna različna intelektualna dela, neglede na izobrazbo ... se skriva in vsega dotika v večih oblika, sferah in ga tudi najvišja izobrazba, znanje z izjemnimi diplomami ne dosega - zaman, če ne vsebuje še osnove človeških norm, morale, načel, odgovornost, homogenost in nasploh radikalnost do vseh ... drugačnih sobitij.
Plodovi na takšnem drevesu se odražajo predvsem v koreninah tega, zato je tradicionalno nuja forme podobnosti - plagijatorstva za vsak narod, kljub stalno novim težnjam zvrsti umetnosti ... da se obdrži v svoji manjšini (narodna glasba)...
Nič od tega ne daje, oziroma pogosto se umetno ustvarjajo kompleksi o nenačitanosti, ki se z umetnostjo retorike politično lažno skoraj posod predstavljajo in zavajo "neuke" odvisnike njihovih del ... potem pa niso več upoštevani in zaman nergajo o šikaniranju.Tudi v umetnosti.
Ta scena je povsod ... vse revolucije so bile vzrok nenačitanosti, da so mase sledile načitanim za nove ideje načitanih...
No tokrat smo pritegnili nenačitane mase ljudstev, ki težijo k naši načitanosti in bi plagiatirali naša življenja..
Vem, da sem preširoko zajemaln (kot pravi Lidija; posploševanje) glede na sam koncept teme.Ne znam gledati na stvari tako ozko, čeprav delujem egovsko sebično, vendar vedno odreagiram populacijsko širše-altruizno ...
lp
ac
Najbrž posledica moje "nenačitanosti"? ;)
Saj se da s preprostimi besedami vse povedat, zakaj uporabljaš tujke, ki jih samo napol prav napišeš ali pa besedne zveze, ki na koncu izpadejo, kot da ne veš čisto, kje si začel?
Preprost izraz je zakon! Tudi "načitani" so bolj efektivni, če ne uporabljajo tujk. Če tujke uporabljajo nenačitani, velikokrat izpade, da hočejo le narediti dober vtis. A ni to paradoks? (ups, pardon, tujka!)
LP, lidija
lulamo eden čez drugega in se mamo fajn.
Tu in tam kdo odkrije skrito mlako ali pa nov grm, kakšen pa gre pogledat čez rob kaj leži onkraj.
Jasno je, da se stari kakci tudi razdrobijo in jih spere dež, pa je potem spet frišna zaplata kjer lahko pobarvaš po svoje.
Pri 7 miljardah ljudi menda ne pričakujemo biti vsi originalni .. itak pa je to nemogoče že preverjati, kaj šele razglabljati o Aleksandrijski izgubljeni dediščini, pa o pesmih neandertalcev, ki so jih prepevali ob ognju..
Že tam, ko originalnost res šteje - v naravoslovnih znanostih - imajo s tem težave. Pač kamenčki pa mozaik pa to.
in pa punk!!!
lp, gnu
Nisem drobičkar in če bi ne uporabljal metafor, oziroma "tujk" bi bilo nakladanje preveč dolgo.Sploh pa, kar je nekomu tuje je najbolje izraziti v tujkah, itak domače že redko koga zanima, le še za praznike;)
OK Bom upodobil zlato:)
lp
ac
Itak nakladanje v preprostih besedah brez tujk itd. zgleda takole:
Bwlah,
blah blablabla, bla,
bwlah bla blabla ba bla.
lp, gnu
...
ac
Komentiranje je zaprto!