Forum
- Datum objave:
31. 01. 2011 ob 12:04 - Spremljaj
- Število komentarjev: 25
- Piše: Gregor Grešak (skrbnik)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 2353 krat
AKSIOMI RAZVIJANJA USTVARJALNOSTI avtor modricvet
Zanimiva Orwelovska vizija, ki pa bi, da bi prepričala bralca potrebovala nek konkretnejši okvir.
Orwelow 1984 je na primer strašljiv zato, ker je postavljen v svet, kjer ni izbire. Je le podrejenost Velikemu bratu ali smrt.
V svetu, v katerem vlada svoboda izbire pa tvoji Aksiomi ne prepričajo. Manjka jim namreč razlog zakaj je izhod iz tega mučnega in mučeniškega položaja nemogoč.
Tak okvir je na primer šola. Učenec nima možnosti izhoda, saj je učiteljeva avtoriteta neskončno višja od njegove. V okviru šolskega sistema so ti aksiomi dejansko temna orwelowska grozljivka ...
Lep dan, Gregor
Še nekaj bi dodal. Kraja se ne izplača, le če si prisiljen v to, kajti vsaka kraja se plača tako ali drugače, ali pa jo plačujejo drugi. Vedno se je treba tudi obrniti v svoj self, egocentrizem in ga poizkušati umiriti in ga kritično pogledati, pa je slika potem bolj znosna, seveda pa ni idealna. Da ne bo zamere, jaz sem bil zelo egoističen in sebičen človek, brez delovnih navad.
Lp. DUSANN
Hvala,
modricvet
In ravno o tem govorim: v danem okviru pesem zvodeni v samopomilovanje neuslišanega ekshibicionista. A vrata kletke so odprta, še več, kletke sploh ni, izstopna viza ni potrebna, še ustno dovoljenje ne ...
Povsem jasno je, da je žrtev "Aksiomov" v okovih, ki si jih je nadela sama v želji po pozornosti in prepričanju v lastno večvrednost, za katero pa ne dobi potrditve.
no, ampak v končni fazi je le treba razčistit kdo tu komu po glavi serje!
tudi zato, ker je vsak dan cel kup novi članov in obiskovalcev, ki jih ti manipulaterski buhteljni zlahka zavajajo s ponavljanjem debilizmov, podtikanji ipd.
http://www.pesem.si/forum.php?action=vthread&forum=4&topic=5602
da bo okvir mal bolj jasen.
še pojasnilo za buhteljne, ki sem jih, kot vidim, izdatno navdihnil za produciranje novih idiotizmov(res ste nadrarjeni!):
pepi sicer nima nič proti gobelinom in jaslicam
lp
ac
Kar pa se pesmi tiče, jih kot umetniška dela vedno jemljem najprej kot fikcijo in tudi dano pesem obravnavam kot tako. Mislim da ni strahu, da bi naključni mimoidoči ali novopečeni člani tu kaj narobe razumeli, saj jim sam okvir še ni domač, kakorhitro pa postane, zna vsak dati prave stvari na pravo mesto.
To česar resnično ne želim je prepir na forumu saj vodi v občutek zateženosti, ki pa dejansko lahko marsikoga odžene. Zato sem v primerih razsajanja na forumu strog, medtem ko me provokativne pesmi večinoma ne motijo.
Pesem.si je živahna družba in o tem pričajo tudi naša srečanja v živo. Mnogi nezaupljivi skeptiki so se sprostili in nas sprejeli potem, ko so spoznali ljudi, ki stojijo za imeni. Mnogi so nas sprejeli tudi ne da bi nas spoznali, ker se zavedajo, da vsem pač ni moč vedno ustreči pa se kljub vsemu trudimo v mejah naših človeških moči.
@Aco: Vrata niso odprta. Vrat sploh ni ;) Nobenega razloga ni, da bi ovirali prehod običajnih ljudi, razbojniki pa tako znajo vdirat in vrata ne bi pomagala ... :)
Se opravičujem, če sem malo skrenil s teme pogovora. Lep dan vsem!
po svoje občudujem to voljo po kompromisih, sam pa toliko tolerance ne bi zmogel.
lp
Hote ali ne se na Portalu soočamo ljudje različnih pogledov, nazorov in prepričanj, to pa zahteva toleranco, strpnost in spoštljivost, kar oblikuje sodelavce kot ljudi, ki so vendarle voljni tudi kaj spremeniti v svojih stališčih.
Dobrodošli na prizorišču neomejenih možnosti.
lp
V vsakem primeru je fikcija vedno odsev neke realnosti. Četudi si izmislim majhnega možica, ki koplje kraterje na luni ta popolna fikcija odraža neko realnost, ki je bodisi v moji psihi, v mojih verovanjih, v mojih aspiracijah ali kdo ve kje še drugje ...
Ne glede na naše filozofsko prepričanje pa je vsa umetnost vedno fikcija, saj vedno izraža pogled posameznika na določeno stvar ali izkušnjo. Objektivne umetnosti ni, če pa je, je slaba (npr. telefonski imenik, ki pa ga ponavadi sicer ne uvrščamo v literaturo :) )
Če razglasimo literarno delo za čisto resnico dobimo Sveto pismo in vse implikacije, ki sledijo: fanatizem, zatiranje, verske vojne, mučenike ... Verjetno je odveč dodati da je zgoraj omenjeno Sveto pismo mišljeno simbolično in vključuje vsako delo, ki je kdaj bilo razglašeno za sveto: od Baghavad Gite, Aveste, Korana, Dahmapade do Komunističnega manifesta in Ameriške Zvezne ustave.
Sicer pa, Svit, veliko bolj kot v spreminjanje lastnih (in tujih) stališč verjamem v sprejemanje in toleranco do tujih stališč.
Trej predvsem JA za toleranco, strpnost in spoštljivost ne glede na stališča.
evo moje razmišljanje o 'realnosti' - beri previdno, ker grize :)
"realnost" prepoznamo po konsistenci (svinčnik vedno pade na tla, če prižgemo svečo, zagori itd.) in polnosti (pod drobnogledom se vedno razkrije mikro-svet, ne neka siva nedefinirana plast). Tako smo vajeni.
Fikcija (sanje, igra, pesem..) je ponavadi nekonsistentna in ni polna (vedno manjkajo detajli itd.).
Z razvojem tehnike (t.i. navidezna resničnost) se je konsistenca in polnost fikcije bistveno izboljšala, čeprav še ne do te mere, da bi prepričala, nihče (od vpletenih) pa resno ne dvomi v to, da bo v nekaj desetletjih prag dosežen.
Eden od prebojev je npr. računalniški program, ki nas povsem prepriča, da je človek (če se z njim dopisujemo oz. chatamo), in pa seveda vse prepričljivejša vizualnost (Avatar itd.)
Realnost kot filozofski problem je zanimiva tema debate za filozofe, fapp v aplikativnih področjih znanosti (kognitivne znanosti, AI, nevrologija, biologija, fizika,..) pa o realnosti ni dosti razprave - vse kar je v definicijskem območju je realno. Za fizika računalniška simulacija ni realna, za nevrologa pa je realnost to, kar vidijo nevroni, in če so priključeni na simulacijo, je realna.
Realnost nam je vse preveč samoumevna in tradicionalno opredeljena, po drugi strani pa jo preveč mistificiramo. Menim da že generacije, ki so trenutno v zibelki in dalje, ne bodo imele težav pri razumevanju dejstva, da je za človeka realnost to, kar vidi in sliši. Velik napredek predvsem nevrobiologije (umetne oči, ušesa,.. nadzor naprav z glasom, z očmi ali celo neposredno z možganskimi valovi, umetni udi,..) našo 'realnost' hitro podaljšuje v digitalni svet.
Danes se skoraj nihče (več) ne sprašuje, ali je knjiga na internetu kaj manj "resnična" od tiskane, ki jo držimo v rokah.
Še vedno pa bo pesem in nasploh besedna umetnost imela posebno vlogo - ni lepšega, kot to, da se ves svet prikaže iz notranjosti preko nekaj besed in postane - vsaj za trenutek - skoraj resničen. Ko se celo telo angažira v interpretaciji nekaj stavkov, ki jih naslika -nazaj- na čute. Podoben je občutek pri surfanju :)
Več stališč in razmišljanj je v redu, dokler se ne začne graditi hiše. Potem je potrebno izbrati najboljše ideje, oz. tisto, kar drži.
lp, gnu
Glede realnosti ti moram dati v veliki meri prav. Problem je le, da če bi pred sto leti na ta način realnost obravnaval Einstein, danes nebi poznali teorije relativnosti, saj je relativnost časa glede na izbrani subjekt hudičevo nekonsistentna v naši percepciji realnosti ;)
Tole z realnostjo je vsekakor zanimiva debata, vendar je daleč preobsežna in preveč oddaljena od te teme, da bi jo tukaj nadalje razvijal ...
Eventuelno bi se je lahko lotili v forumu Klepetaj s člani, katerega posti se ne prikazujejo na vstopni strani ampak le na strani forumov.
Čeprav glede Einsteina .. :)))
lp, gnu
Potem se je vidik razširil in celo tako, da ni duha o tem kot kaj slabega, temveč odraščanje pri pisanju oz. pisanje po lastnem občutku, kar ne more biti slabo, saj piše vsak iz prve os.ed..
Prav zaradi tega rada hodim na srečanja, kadar le lahko.
Sinoči sem Vas pustila pozdravit preko radia Študent, upam, da so pozdrave prenesli.
lp,hope
Lp, Ana
Moram pa priznati, da sem pod vplivom portala začela pisati mnogo več, kot bi brez njega - a ker je verjetno 95% tega neuporabnega, mnenj, ki bi jih rada slišala (tudi kritičnih!), pa ni, je vprašanje, če ni to precej neracionalna poraba časa.
Gregor, vaša izjava "Povsem jasno je, da je žrtev "Aksiomov" v okovih, ki si jih je nadela sama v želji po pozornosti in prepričanju v lastno večvrednost, za katero pa ne dobi potrditve." me sodite kot človeka.
Če bi brali moje pesmi, bi zlahka ugotovili, da sem glede svoje pesniške vrednosti zelo nesamozavestna (npr. pesem Beraška pesem gre na ohcet). Tudi nobene logike ni, da bi nekdo, ki je prepričan o lastni večvrednosti, visel na tem portalu in prosil za mnenja.
Pogrevanje starih zgodb pa bi lahko tudi preprečili, tako kot tudi žaljive komentarje (če že zapise v literarni obliki jemljemo kot fikcijo).
LP, mcv
Všeč mi je, kako se modri cvet izraža in njeni aksiomi so že v naslovu navedeni nasplošno v ustvarjalnosti, kot sem že sam navedel nekaj svojih izkušenj v fotografiji in je tudi Grega dodal, da pozna take sfere. Ima pravico izraziti svoje duševno počutje med nami in mi smo dolžni prepričati jo, da se moti in ne delati je še bolj moteče...
Bolj, kot ona so moteči molčeči in bezbrižni, kajti, če je človek v stiski se ga ne tolaži s palico, čeprav pri nekaterih to tudi uspeva, ko dosežejo svoj sebični cilj.
Moja karizma je da preprosto ne morem mimo ranjene živali in takoj za njim je človek, kar ga je še ostalo...
lp
ac
LP, mcv
Sami aksiomi tradicije so nas.
Vse to nas povzdigne, da smo v marsičemu na vrhu statistike v EU in tudi v svetovnem merilu ... po skrajnosti, vztrajnosti bla, bla, bla...
LP
ac
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
predvsem je treba uvideti, da to kar mi občutimo, si delamo sami. Ko enkrat prevzamemo odgovornost za lastne občutke in razumemo, da so ti občutki povsem intimna stvar, lahko tudi spremenimo svojo percepcijo, misel in izboljšamo počutje. Rešitev se skriva v nas samih. Ni za lase privlečeno "pomagaj si sam in bog ti bo pomagal". Je pa težko, presneto težko. Tudi sama se ubadam s tem.
Lp,
Zalka
Komentiranje je zaprto!