čeprav je tale portal virtualen, ga soustvarjajo resnični ljudje, zato pisanje v tej pesmi ne more biti zgolj fikcija. je pa res, da so naše predstave o njem velikokrat fiktivne(ker so podvržene preveliki subjektivnosti), ki pa jih jemljemo kot pretirano resnične. tako je tudi s to pesmijo, ki je žaljiva, ker npr. očita hinavščino, servilnost, krajo idej.
polna je tudi vzvišenega gneva, ki je neosnovan in se ne more postaviti pod vprašaj.

lp

Modricvet: Najprej morava razčistiti nesporazum: moja izjava, ki se vam zdi žaljiva, se ne nanaša na avtorja pesmi ampak je mišljena točno tako, kot je napisana, torej se nanaša na pesniški subjekt, žrtev Aksiomov.
Vsak, ki se počuti žrtev Aksiomov ima torej vso pravico biti užaljen, ima pa tudi možnost uvida, da so Aksiomi zgolj njegova interpretacija realnosti oz., da se lahko vedno obrne od sistema, ki na osnovi Aksiomov dejansko deluje.

Na enak način bi jaz lahko vzel osebno pesem, predvsem pa vaš prvi komentar v tej temi. Vendar ga zavestno nisem, ker se - razen v dveh besedah v naslovu - v pesmi preprosto ne spoznam. Zato domnevam, da gre za fikcijo oziroma osebno interpretacijo oz., če sem čisto iskren za poskus hudobnega podtikanja. Ampak to se mi ne zdi pomembno, navadel sem amo zato, da bi razjasnil, da imava oba enako veliko razlogov za užaljenost, če želiva.

Bolj zanimivo se mi zdi to, da pod vplivom portala pišete mnogo več. Izpoved, ki jo iskreno cenim in jo štejem za kompliment. Hvala!
Po drugi strani pa ne razumem zakaj menite, da je 95% vaših pesmi verjetno neuporabnih?? Ali ni to izjava pesimista, ki trdi, da je kozarec na pol prazen?
Če procent izhaja iz ocen in podčrtank na portalu potem se mi zdi bolj smiseln zaključek, da je 5% vaših pesmi nadpovprečno dobrih!!

Vsak ima pač svoj stil objavljanja: eni objavijo vse, kar napišejo, nekateri pišejo pesmi neposredno v obrazec za oddajo pesmi na pesem.si, nekateri pa le redke pesmi delijo ... to je stvar osebne izbire. Zanimiv primer smo imeli zadnjič v Mozaiku, ko je Ana vprašala same mlade in zelo perspektivne avtorje, koliko njihovih pesmi konča v smeteh: odgovor je bil od nič do večina.

Vprašanje je, kako človek definira racionalno porabo časa. Poznam precej ljudi, ki menijo, da je vsako ukvarjanje z umetnostjo že à priori neracionalna poraba časa. Sam seveda nisem tega mnenja. Menim, da je vsaka dejavnost, v kateri uživamo, najbolj racionalna poraba časa.

Glede mnenj vam priporočam, da se ne zanašate izključno na portal. Tukaj ni ljudi, ki bi osem ur dnevno sedeil za računalnikom in pisali mnenja. Komentiranje objav je prepuščeno izbiri tako bralcev kot urednikov in povsem jasno je, da vse ne more biti komentirano.
Priporočam vam, da se glede tega prijavite na delavnice v regiji kjer živite. Na pesem.si objavljamo samo datume delavnic, ki jih poznamo saj za druge sploh ne izvemo (čeprav vemo da so) in seveda tistih, ki jih organiziramo sami (to je bilo doslej enkrat). Delavnice so večinoma namenjene prav temu, česar si želite.

Sicer pa se človek lahko veliko nauči tudi od komentarjev drugih pesmi in s prebiranjem drugih pesmi.

Ker omenjate fotografijo, ki je tudi moj hobi, bom povedal še lastno izkušnjo. V fotografiji je še veliko težje prodreti, kot kjerkoli drugje. Stroka mojih fotografij ni nikoli sprejela, čeprav mnogo ljudi meni, da so dobre. Sam se strinjam s stroko. Sicer nisem nikoli dobil resnega feedbacka - na natečajih te sprejmejo ali zavrnejo - pa sam znam opredeliti vrednost lastnih fotk: niso nič posebnega. In tudi ne morejo biti: za fotografijo imam premalo časa in izobražujem se ravno toliko (večinoma na spletu), da poznam pravo vrednost svojih fotk. Nimam časa, da bi hodil na delavnice in nimam denarja za boljšo opremo. Pa vendar: Ko si vzamem čas, v fotografiji uživam in v tem vidim vrednost porabe mojega časa. Prepričan sem, da lahko še veliko napredujem se mi pa ne zdi bistveno, ali bom kdaj splošno sprejet, čeprav bi si to želel. Pa vendar si najbolj želim, da bi imel več časa za fotografijo ...

Kar se tiče vaše osebnosti: ne poznam vas. Verjamem vam na besedo, da ste nesamozavestna in občutljiva oseba. Pa vendar si na portalu ljudje ustvarijo mnenje na osnovi vaših objav. Iz vaših objav pa veje zelo veliko človeka, ki je sicer občutljiv, a le na sebe (kvečemu še na tiste, ki jih naravno pojmuje kot sotrpine), ki pa nima nobenega občutka za druge - tiste s katerimi se ne more neposredno poistovetiti. Skratka človeka, ki je skrajno egocentričen, ki v nekem naključnem dejanju ne skuša najti druge razlage od te, da so drugi krivični do njega ... ki celo razlagam, da ni tako, noče verjeti in hoče na vsak način obdržati vlogo žrtve ...

Ne poznam vas. Zgornje razberem iz vašega pisanja na forumu. Ljudje nismo vedno razumljeni kot želimo, zato verjamnem, da v resnici niste taka. To je le moj odgovor na vprašanje "od kod ljudem tako mnenje", ker očitno nisem edini, ki sem si tako mnenje ustvaril (sem pa eden redkih, ki se zaveda, da se lahko tudi moti).

Modricvet, izpulite žebelj iz pribitega. Vsak je izjemen ali to lahko v nečem postane. Toda če vse svoje napore usmeri v to, ima precej malo šans, da mu uspe. Paradoks, ki vedno drži.

Zgodba:
Aikido učenec vpraša Mojstra:
- Koliko časa bom potreboval, da postanem mojster:
- 10 let.
- Kaj pa če treniram dva krat dalj na dan.
- 20 let.
- Kaj pa če treniram še več in še bolj intenzivno.
- 30 let.
- Kaj pa, če je trening edino v življenju, kar počnem?
- Nikoli ...

Se opravičujem za dolgoveznost :)

Gregor, hvala, da ste si vzeli čas za daljši odgovor. V večini stvari imate seveda prav in vas sedaj bolje razumem.

Odgovorila bi le na tole:
"Iz vaših objav pa veje zelo veliko človeka, ki je sicer občutljiv, a le na sebe (kvečemu še na tiste, ki jih naravno pojmuje kot sotrpine), ki pa nima nobenega občutka za druge - tiste s katerimi se ne more neposredno poistovetiti. Skratka človeka, ki je skrajno egocentričen, ki v nekem naključnem dejanju ne skuša najti druge razlage od te, da so drugi krivični do njega ... ki celo razlagam, da ni tako, noče verjeti in hoče na vsak način obdržati vlogo žrtve ..."

Če bi bila res tako neobčutljiva za tuje probleme, ne bi napisala pesmi, kot so (nekaterih starih, ki jih ni več tu, ne bom navajala): Hedonist, Odpuščeni delavec, Oprosti, Jeza, Infantilnež, Na vrhu piramide, v katerih se postavim v kožo drugih ljudi in ne kažem nobene sebičnosti ampak ravno ta občutek za druge, ki ga po vaše nikjer ne izražam. Upala sem, da bo katera od njih morda le opažena tudi s strani urednic, če že niso tiste, iz katerih veje sebična zateženost ukvarjanja pesnika s samim seboj.

Če gre za liriko, pa je to osebno izpovedna poezija, ki vedno govori o dilemah in problemih, ki jih čuti bodisi pesnik sam ali pa se le postavi v kožo nekoga, s komer sočustvuje, občuti empatijo.


LP, modricvet

Modricvet,v tem kar omenjate sem govoril predvsem o tem, kar razbiram iz foruma, ne iz poezije. Skušal sem odgovoriti na vprašanje in nikakor biti obsojajoč ali žaljiv.

Upam, da tudi druge stvari, ki sem jih napisal niso šle mimo vas in me veseli, da me sedaj bolje razumete. Pomeni, da je pisanje doseglo namen.

Lep dan! G.

Pepi ...verjamem, da se v njeni pesmi tebe nič ne dotika, ni pa tvoje čutenje merilo za vse, oziroma tudi tvoja fiktiva je iz tvoje subjektivitete, če si jo že omenil...
Vsi smo iz komleksnih čutil, ti so še najbolj zaničlni za pesnike, pravzaprav sam prvotni razlog, da se temu delu sploh posvečamo.
Imamo prostor in čas, da se o vsakem nesporazumu neskončno pogovarjamo in tako spoznamo razgolimo svoje notranje stiske in dvome.
Manjka eksemplastičnost tukaj največjih, ki so to pot nas prizadevajočih že prebrodili, se pa ravno pri njih občasno zaznava abderitski odnos, ki je verjamem, lahko tudi posledica obremenjenosti.
Med sabo imate izredno prijazen in evforični odnos, hitro se pa združite v bran, če se kdo od Vas počuti prizadet zaradi nas duševne reakcije ... učencev-amaterjev. To, najbolj to, nas dela med sabo, občasno konfliktne. Če ste na tem nivou še vedno občutljivi, kjub vsem znanjem in moči vaše poezije, filozofije, je nesmiselno obsojati nas naivne povprečneže.

Upam da ne bom žaljivo bran, ker nisem žalno zagnan;)

lp
ac