Forum
- Datum objave:
22. 01. 2011 ob 07:46 - Spremljaj
- Število komentarjev: 21
- Piše: Srečko Plahutnik
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 3301 krat
Nočna plesalka
nocoj je bila
še posebej lepa :)
lp, gnu
Je pa menda Venera veliko lepša, a kaj ko pleše
na oddaljenih orbitah, pa še zapeta je do vratu.
lp, srečko :)
Hvala za prijazne besede.
Mislim da jih bom raje gledal kot pisal. Venera je rez 'zapeta' kot praviš, je pa tu tudi Jupiter, Saturn, ... pa meglice, galaksije..
gnu
Na forumu le redko odprem novo temo z namenom, da opozorim na dobro pesem. Tvoja "nočna plesalka" si je to zaslužila.
Če nimaš nič proti, bi uporabil tvojo idejo in verz ali dva za svojo varianto
"nočne plesalke". :)
Lep pozdrav. srečko :)
seveda nič nimam proti - počaščen sem.
Jo bom pa tudi jaz še morda malo 'izpilil'.
Pravzaprav - kaj praviš na eno delavnico- midva - kaj lahko skupaj narediva iz tega?
lp, gnu
Nočna plesalka
V soju žarometa plešeš
svoj elegantni striptiz;
na žametnem odru razstavljaš
izklesane obline
in izlivaš slap domišljije
v naročja presušenih teles.
Ožarjena od poželjivih pogledov
si princeska osamljenih src
in potepuških volkov,
muza omamljenih duš,
ki v transu bolščijo vate.
Skoraj vsako noč
te pridem občudovat,
ti pa si mi tako
nedosegljiva.
Ali me sploh kdaj opaziš
v tej množici
zasanjanih obrazov?
Ah, kako zavidam
tistim izbrancem,
ki so okusili bližino
tvojih kipečih prsi
in se ti sprehajali
po skrivnem gričku.
Obožujem te!
Zdaj si v polnem sijaju,
nočna kraljica
luna.
zdi se mi, da pesem izgubi precej svoje 'ostrine' če bralec vnaprej ve,
da gre za tisti kamen :)
Želel sem doseči, da se ti slika zamenja, in pesem ob drugem branju dobi povsem drug pomen. No, saj to si ti verjetno doživel - jaz seveda nisem nikdar - in s tega vidika morda lahko precej izpiliš, poleg jasno jezikovnih in slogovnih in metaforičnih in .. ? ..
kaj porečeš?
lp, gnu
Sam bom napisal svojo verzijo tvoje nočne plesalke. Objavil jo bom v tej temi.
Glede jezika, sloga in metaforike predlagam, da zaprosiva eno od urednic, da vrže svoje kritično oko na pesem in pove svoje mnenje.
Lep pozdrav. srečko :)
Venera avtor Andrejka
lp, srečko :)
Srečko - prav. Sicer sem si želel eno kolaboracijo - nisem še poskusil - ampak razumem. Če bo katera od urednic imela čas, pa bi bil zelo vesel, če bi 'vrgla oko' na zgornjo pesem.
Se že veselim tvoje pesmi.
lp, gnu
"V soju žarometa plešeš
svoj elegantni striptiz;
na žametnem odru razstavljaš
izklesane obline"
(le izklesane nekoliko zaštrli iz pričakovanih besednih zvez, morda kakemu bolj brihtnemu bralcu že tu "potegne", da ne gre le za barsko plesalko).
Všeč mi je tole:
"in izlivaš slap domišljije
v naročja presušenih teles."
Nadaljevanje nas spet (udobno in pričakovano) namesti v nočni klub:
"Ožarjena od poželjivih pogledov
si princeska osamljenih src"
in nato del, v katerem nam je lahko že povsem jasno, da gre za dvojno pomenskost pesniškega subjekta:
"in potepuških volkov,
muza omamljenih duš,
ki v transu bolščijo vate."
Torej, pesem bi se dalo napisati tudi z manj ustaljenimi bz (takorekoč frazami), seveda pa je odvisno od avtorja oz. njegovega namena. V nadaljevanju nimam kakih posbenih opažanj, če pa želiš, da ostane dvopomenskost dokončna in na izbiro, vsekakor ne bi priporočala, da pesem zaključiš z "luna" (naj ostane neimenovana, skrita v kontekstu dvojnosti). Samo ideja: lahko bi se celo malce poigal z luninimi menami (kot tudi različnimi razpoloženji "plesalke") in včasih je zanimivo, da jo vidimo na nebu zahajati, ko vzhaja sonce ali pa je ponoči sploh ni na spregled ;-)
Takole zveni moj bralski pogled, če pa vaju zanima še kaj drugega, pa kar vprašajta.
Luna je res navdihujoča ;-) Naša Lidija je imela en cel cikel, da ne rečem, kar celo zbirko Luninih monologov, enega tule za pokušino: Lunini monologi 37 avtor kočijaž
Lp, Ana
Moja pesmica je vsekakor precej na strani navadnosti, kar bom poskusil malo popraviti.
Sem pa kot stanovalec tehnične sobe vsekakor prešibek v iskanju (in branju) nenavadnih leposlovnih simbolov in svoj stil usmerjam bolj v vsebinski plati. To kar sicer primarno počnem zahteva neusmiljeno natančnost v izražanju povsem novih sporočil - precejšnje nasprotje poezije - ker sicer nihče ničesar ne bi razumel.
Eksperimentiranje in iskanje novih (neprebranih) je fajn, vendar pušča interpretacijo 'vzdušju' oz. kontekstu, 'času', 'ciljni skupini' ali pa kar- naključju oz. bralcu - kar je vsekakor eden od namenov literature - dela pa besedilo vse bolj hermetično.
Kdo bi razvozlal "nepreigrani zasevki namiznega goljufa" ? Vsekakor si vsak lahko naslika nekaj, ampak kot pisec si prizadevam naslikati nekaj povsem določenega.
Dostikrat imam težave pri branju in razumevanju pesmi na tem portalu, še posebej tistih 'ženskih' - enostavno ne razvozlam nekega meni smiselnega sporočila. To deloma izvira iz nepoznavanja konteksta v katerega so umeščene, manjka mi 2000 prebranih pesmi, a vseeno pač želim da tudi kak moj kolega, ko prebere mojo pesem, razume 'poanto'.
No, s tvojo in vašo pomočjo morda lahko postanem nek 'pesnik za programerje' :)
lp, gnu
Včasih pomaga zgolj klestenje (in ostaneš sporočilen, izogneš pa se "šabloni"), naj ponazorim:
"V soju žarometa plešeš
striptiz;
na odru razstavljaš
izklesane obline"
Dobil si na prvi pogled suhoparnejšo različico, izognil pa si se "klišejskosti". Torej ne gre toliko za izumljanje nekih kvazi simbolov, ki vodijo v hermetičnost, ampak v čistost (če hočeš, tudi surovost) izraza, ki ga potem mehčaš z:
"Ali me sploh kdaj opaziš
v tej množici
zasanjanih obrazov?"
Tudi meni se "nepreigrani zasevki namiznega goljufa" sami po sebi ne zdijo nič posebnega, kot praviš, KONTEKST je tisti, ki odloča, ali se bo bralcu to zazdelo hermetično ali genialno povedano.
Seveda sva se tu dotaknila predvsem stila jezika oz. izvedbe pesmi glede na zastavljeno vsebino.
Luno bi pa vseeno vrgla s konca, ker če nisi (bralec) do tam ugotovil, da gre (tudi) za luno, ti pa res ni pomoči ;-))
Lp, Ana
in razmišljal o pridevnikih, točno o tem, kar si napisala.
"svetlo sonce" :)
Vsekakor tudi kot tehnik razumem poanto, in bom vsekakor bolj klestil, kot praviš. Pa upošteval kontekst ciljne publike. Morda bom za vas poznavalce-pesnike še vedno preobičajen, pa vseeno bom ciljal na polliterate, kot sem jaz :)
Glede Lune bom pa še premislil .. morda je potrebna tudi tistim, ki se jim ne (po)sveti :)
Glede Lune predlagam, da jo poimenuješ z lepim ženskim imenom "Selena". :)
Lp, srečko :)
Vzideš ob 23.08.
Po krožnih stopnicah
se povzpneš
na vrh
»nebotičnika«.
V svetlobi žarometa
plešeš striptiz.
Na odru noči
razstavljaš
zapeljive obline.
V osamljenih srcih
dvigaš plime domišljije.
Žariš v pozornosti
poželjivih pogledov.
Popolnoma razgaljena,
v senci skrivaš
svoje skrivnosti.
V morju tišine odtisi stopinje,
majhnega koraka človeka
in velikega skoka človeštva.
Na tvoji koži sled dlani,
izpolnjena želja gledalca.
V slovo melodija L. Armstronga
» What a wonderful World«
Še zadnjič to noč
sta nočni plesalki.
V Polhograjskih dolomitih
zahajaš …
Z avtobusom številka 14.,
odhajaš …
Selena.
:)))
Drug zorni kot, dvojni pogled..
Boš ja dal med pesmi!
lp, gnu
V snopu žarometa
plešeš striptiz;
oblečeno le v temo
te obsijejo poželjivi pogledi,
ko na žametnem odru razstavljaš
izklesane obline
in izlivaš slap domišljije
v naročja presušenih teles,
ti princeska
osamljenih src
in večnih klatežev.
Skoraj vsako noč
te pridem občudovat,
a ti..
ti si mi tako
nedosegljiva.
Me kdaj opaziš
v tej množici obrazov?
Kdaj pomisliš na izbrance,
ki si jih spustila k sebi
h kipečim prsim
na sprehod po skrivnem gričku?
Zdaj si v polnem sijaju,
nočna kraljica.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!