Na željo polne lune, za Tomaža :)
Že spet en zali pesnik tuli vame,
kako naj pleve zdaj od zrna ločim?
Še malo manjka, solzico potočim,
se zdi mi, da že malo vpliva name.
Do zdaj so meni v verzih govorili,
a pesmi njihove sem preskočila;
saj alergijo bi lahko dobila,
če bi sprejela vsak skovik po sili.
A tole, saj verjeti ni mogoče,
je drob zvibriralo mi v resonanco,
naj zbor ostalih govori kar hoče ...
Je U sonet pojasnil neko stanco
ki jo rimač pogoltne, kadar joče:
Res, name gleda kot na A inštanco!
+
In nekaj sem se danes naučila -
naj pesnik ali volk bo bitje bedno,
za luno je vseeno res, kot vedno.
Ne, tudi zdaj ne bom spregovorila.
Lidija Brezavšček - kočijaž