Pacient - moment avtor
apndan
Zdaj ko ne spim ponoči,
slišim kako poka cela soba
in celo kako se preteguje parket.
Neenakomerno zaškripa postelja,
kašljanje rjuh ter smrčanje omar,
to je nekaj povsem vsakonočnega.
In poslušam pesmi – tišino.
Vse so si podobne, enake,
vse se podijo okoli ušes
in vse… šumijo.
Kot školjka, kot morje.
Jaz bi dala v moment le tole kitico. Mislim, da je povedano veliko
in tudi vse.
No, moment je tvoj, to je le moj namig:).
lp, ajda