Forum

Sheebina Madam Maruška

Pozdravljena, Sheeba, prav živo si predstavljam, kako Madam Maruška avtor sheeba sedi pred Frančiškani. V tej "zgodbasti" pesmi imaš dobro razmerje med slikanjem pesniškega subjekta, na mestu je tudi vključevanje prvoosebnega lika. Edino, kar me je zmotilo pri branju, je "razlagalni" konec:
"v zahvalo, ker moj zapacani suknjič zaradi tvojega dotika diši po svežih žemljah
in se tvoje oči nikoli ne obrnejo stran od mojih zavoženih čeri"
- razmisli, je za pesem o Madam Maruški pomembno, da se ve, zakaj vztraja na tem, da podari broško? Ali je bolj pomembno, kako se odzove prvoosebni lik?
Besedna zveza zavožene čeri name kot bralko delujejo v tej smeri, da se začnem spraševati o novi, drugi (naslednji?) zgodbi in ne ostajam pri Maruški (čeprav bi rada).

Pesem mi je zelo blizu, čisto malo še potrebuje, da v celoti zadiha. Kaj praviš?

Lp, Ana
 

sheeba

Poslano:
29. 08. 2010 ob 09:54

Ana Porenta

dobro jutro, Ana, in hvala ;)

mogoče je tako bolje ... včasih me malo zanese ;)

lepo bodi in toplo nedeljo ti želim

sheeba

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
29. 08. 2010 ob 13:36

Pozdravljena, Sheeba, tu prilepljam objavo Svita Valovnika, da se tema ne bo podvajala:

Poslano: 29 Avg 2010 11:07 - Spremenil: svit valovnik - IP: 178.58.26.60
Odgovor Navedek Spremeni

Všeč mi je zapis, kjer ti vsakič zdrsne na odkrušeni stopnici, ki vodi v svetišče, kateremu je zavetnik ljubljenec siromašnih, ki ni hotel ne duhovniške časti, ne kakšnega udobja, razen Ljubezni, ki ji je brezpogojno služil in jo imel v izobilju. Podobo brezzobe beračice, ki ti podarja broško, pa si ovekovečila v, meni, zelo močni in pomenljivi pesmi, čestitke.

svit valovnik

____ Super si razrešila konec!

Lp, Ana

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
30. 08. 2010 ob 00:20

Pesem me je takoj "potegnila" - v nekatere pesmi lahko kar padem(o), ker skrivajo/odkrivajo pravcate zgodbe. In na pravi način. Se pridružujem Svitovemu mnenju - le v zaključek se moram obregniti, strašno nasilno se konča zame. Ne vsebinsko, seveda, pač pa, kot da si pesem odrezala v pasu. Kot da sploh nima zaključka, in ne zato, da bi dosegla s tem neskončnost, večni tok - temveč kot bi pri kopiraj-prilepi pozabila na par vrstic ... Ne zameri, tako čutim. V literaturi, zlasti pa v pesmih, so po mojem zaključki nadvse pomembni, dober zaključek lahko "reši" včasih vso pesem! Slab pa jo zvodeni. In tako se mi bere v tej pesmi. Morda tudi zato, ker preskočiš v sedanjik iz preteklika ("začutim"), ker ni jasno, kdo to začuti, Maruška ali prvoosebni pripovedovalec, ker "manjka", po čem zadiši. Najbolj podre zadevo glagolski čas. Če se želiš vrniti v sedanjik, s katerim si pesem začela, potem bi to šlo npr. takole:
Odtlej vem,
da tvoj zapacani suknjič diši.

Lp,
Kerstin

Zastavica

Komentiranje je zaprto!


Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!