Forum
- Datum objave:
25. 05. 2010 ob 19:54 - Spremljaj
- Število komentarjev: 23
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 2623 krat
se še kdo spomni ...
Danes, ko postajam pionir,
dajem častno pionirsko besedo:
Da se bom pridno učil in delal,
spoštoval starše in učitelje,
da bom zvest in iskren tovariš,
ki drži svojo obljubo;
Da se bom ravnal po zgledu najboljših pionirjev,
da bom spoštoval slavna dejanja partizanov
in napredne ljudi sveta,
ki žele svobodo in mir;
Da bom ljubil svojo domovino,
samoupravno Socialistično Jugoslavijo,
njene bratske narode in narodnosti
in gradil novo življenje, polno sreče in radosti
tempi passati ;)
L
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
Ah, spomini :-))))
in čepico postrani. Druže Tito mi ti se kunemo da sa tvoga puta ne skrenemo...
Na hrib tam je lepa dvorana. In spodaj dom. No, kipa več ni.
h
no, vseeno, iste stvari ...
v bistvu sem to dobila preko verižnega maila, pa se mi je zdelo ...
hmmm, ja
_
:))
L
Lp. DUSANN
Sežejo mi le do tistih dobro pripravljenih nastopov, ob predaji štafete v Beogradu. Seveda v letih, ko smo že imeli televizor. Za leta pred tem, se ne spomnim ničesar.
Rada imam zgodovino, zato sem prebrala veliko zgodovinskih pričevanj o drugi svetovni vojni in letih po njej. Pisci teh del, so imeli različne poglede na posamezne dogodke.
Zato, sem mneja, da ni bilo vse črnobelo.
Lp, Lea
Si morebiti bil v Srebrenici?! Si pesnik ali zgodovinar? Dati času čas!!!
Beri: Noam Čomski: Somrak demokracije.
Pozdrav,
MAKI
Lp. DUSANN
še vedno živi
Titov duh.
V nekom
črno bel riše
spomine,
v drugem
pa z nostalgijo
skomine
na mladost,
ki v srcu maja
utripa.
No, ni mi najbolje uspelo, ma vseeno mi je Dan mladosti praznik, ki bi ga kar obdržala, zaradi mladih tako in drugače, zaradi maja, spominov, raje ga imam kot dan, dneve norosti...
lp adisa
Tito je bil snob na kupu umsko in materijalno zatiranih revežev. Ne razumem taka nagnjenja, pa mi je tudi bilo lepo v Jugi, za katero mi edino je žal, ker smo si zožali prostor življenskih manevrov in afirmacije nasploh...
Še tisto fajn, kar smo imeli so nam dajali Amerikanci in druge države, kar je Tito s strategijo izsiljevanj potegnil od vseh držav nekaj, ker sami bi ne mogli apsolutno nič ustvariti, kot izolirani, kot je na KUbi očitno. Treba biti čistega razuma in ne z emocijami razmišljati in zastrupljati svoje otroke z našim nažtrim strupom.
lp, ajda
Nič zamere, je le drugačno mnenje in čutenje.
Lp
Ks
torej, ni pesem, je pamflet (malo za primejavo). Sploh ni bilo mišljeno kot nekakšna kost za glodanje. Pač spomin na čase, kot so dejansko bili.
...s tem, da sem malo zamešala, hahaha, kot me je opozorila Zalka. V pionirsko organizacijo smo bili cicibani v prvem razredu OŠ sprejeti 29. novembra, 25. maja pa so nas, sedmošolce, sprejeli med mladince.
Sama se spomnim špalirja ob prevozu Titovih ostankov iz Kliničnega na štacjon pa na vlak "za Beograd" ... Smo šli vsi na ulico, mi maturantje tudi ... spomnim se enega dogodka. Neka gospa mi je rekla, da je žalitev za Tita, da stojim ob cesti taka, nekulturno oblečena, ovešena s knoflicami (čas punka je bil ...:))). Sem ji hotela kaj odgovoriti, pa sem si mislila, ah, časi se spreminjajo, mama.
;)
Časi so se spremenili, ja, in zgornji pamflet je le en pomnik.
LP vsem,
Lidija
Lp. DUSANN
Radi imamo, smo imeli, ker, da to je dobra ideja, da smo hoteli verjeli v to,
da je mogoče. Koliko pa človek ima rad dobre ideje, sanje?
Zato. Ne gre za politični pogled, preprosto tisti čutni ljudski, preprosti.
Ja, o vsem bodo kot vedno zgodovinarji, vendar, je obstajal kakšen sistem,
ko bi bil čisto vsem pogodu???
Zato. Za sanje, za občutek povezanosti, smisla. Temu ni mogoče oporekat.
V dobri nameri.
Lep večer,hope
Se pa zelo dobro spomnim kako v vrtcu ponosno in zagreto risal Yugo. zastavo!
Slovencem manjka ta ponos, da smo Slovenci...Sploh mladim!
Ne vem zakaj ni več poudarka na državljanski vzgoji?!
Lp Y.
Včeraj sem v Mladinskem gledališču videlala super predstavo
http://www.srcemoje.tv/
je izdelek hrvaškega gledališča, ampak primerno temo ima - nacionalizem, domovinska čustva, "povezanost naroda" tudi preko nogometa, potem pa še odnos države do tistih na zavodu za zaposlovanje, pretresljivo ...
je kdo videl to predstavo?
:)
Lidija
Zato menim, da bi današnje otroke morali nekako "vzgajati" tudi k domovinskim ali narodnostnim čustvom. Nežno, ne pretirano, seveda, v duhu strpnosti. Toliko, da bi vsaj enkrat na leto slišali sebi primerno razlago, da Slovenija Slovencem ni že v pamtiveku v naročje padla. Da bi vedeli, da so na svetu ljudje, ki nimajo svoje države oz. se že desetletja vojskujejo zanjo. Da bi vsaj malo začutili dragocenost miru. Torej: ne v smislu, da je naša domovina popolna, da je vse idealno itd., s čimer je pretiraval prejšnji sistem.
Mi, otroci tranzicije, nimamo ničesar. Vzgojili so nas v vero in ljubezen do Jugoslavije, in ko se je ta sprevrgla v farso in tragedijo, se nam je tako zamajal celotni sistem vrednotenja in pomena domovine. Težko je "preklopiti" miselnost - zlasti pa v razmerah, ko, s prispodobo rečeno, en bog pade, drugega pa ni od nikoder.
Zgodovina v šolah, menim, ne opravi dobro svoje naloge; kako je sicer mogoče, da ljudje, ki so jo imeli radi in jih zanima, končajo SŠ in jim ni jasno, od kod smo sploh prišli SLovenci oz. iz katerih narodov smo nastali. Zraven smo okuženi še z demagogijo, npr. Slovenec - večni suženj, tlačan, tlačenec - ali ste vedeli, da je v Avstro-Ogrski potekal v Sloveniji pouk v jeziku, ki ga je govorila večina v regiji, torej večinoma v slovenščini? Jaz nisem, dokler nisem prebrala par zgodovinskih knjig - zdaj, v odraslosti. Morda so nam to omenili v šoli; ampak je zbledelo, sploh napram silovitega poudarjanja zatiranja Slovencev in našega jezika. Ni bilo temeljitega, a jasnega pregleda nad nastankom slovenstva. To bi nam in našim otrokom lahko dalo občutek pripadnosti naši domovini. Brez pamfletov in žehtanja večno istih spornih tem. Saj Slovenci ne obstajamo šele od 2. sv. vojne dalje.
Zelo se strinjam s Hope, kot je zgoraj zapisala. In če tako pogledamo, zakaj bi morala biti domovinskost povezana s politiko? To je drugo, drugačno zaznavanje, ki je za razliko od politike lahko osebno, globoko in iskreno.
Kerstin
Naša nostalgija pa ni toliko povezana s sistemi in osebnostmi, ki jih kličemo nazaj, kot šamani duhove, da bi nekdo drug rešil naše težave, ki si jih zakuhamo sami...
ampak običajno zato, ker so se tiste stvari dogajale v najlepših najstniških letih.
Po moje ni težava v pomanjkanju domovinskih in patriotskih čustev, temveč v preobilju vsega, samem po sebi. Preobilje kot vrednota. Blaginja kot vrednota, oboje seveda v kontekstu materialnih drobnarij.
Ni problem primanjkljaj domovinskih čustev, ampka vsakršnih čustev. Ne mislim samo s pozitivne strani. Tudi žalosti, nesreče, in trpljenja, brez da bi te moralo biti ob tem sram, ker nisi srečen, vesel in zdrav.
V naši civilizaciji je problem zamenjav. Patriotizem se na primer zamenjujejo z militantnostjo. Tudi našminkan gej z manikiranimi nohti ima pravico do patriotskih čustev in se lahko ponoči pokrije z državno zastavo in ima na pernici všit grb mesta Kopra, na primer... Itd.
Tako pa si že vsako čebelarsko društvo izmisli uni-formo in zavihtijo borbeni prapor pod katerim se bodo borili za pravice čebel...
Komentiranje je zaprto!