Pozdravljen še enkrat, Sandi!
Me veseli, da si se odločil objaviti svojo pesem
Svinjskim pastirjem avtor
A.
Smode na pesem.si.
Ker si želiš odziva na pesmi (včasih kakšno bolj izpostavimo,
večinoma pa ocenimo, uredniško izbrane pa podčrtamo), je mogoče
fino, da se že kar ob prvi kaj pomenimo.
Rekla bi, da se pesem lepo bere, je zanimiva, tudi napeta, lahko bi
rekla, da je vsebina metaforična, jo seveda prepoznamo in vemo kaj
hoče pesnik povedati. Napisana je kot kratka drama v verzih. vendar
nosi le tako obliko, nima pa vseh elementov drame.
Torej, Stari je pedofill in ga celo peče vest. A ne glede na to, ko
se mu oglasi hudič, se sklicuje na Marijo, boga in je kar naenkrat
v koži, ko noče pokore, meni, da so vice dovoljšna kazen (sklepam,
da upa na to, da bo šel v nebesa), hudič pa se iz njega ponorčuje,
kresne po glavi in odpelje tja, od koder ga nikoli ne bo več
nazaj.
Do tu vse več ali manj štima. Všeč mi je iskanje tujih izrazov
(grotte, ad poenam ...), saj so umeščeni na pravih mestih in na
svojstven način poudarijo in hkrati ironizirajo. Do tu vse
štima.
Mi pa, recimo, ne štima naslov. Namreč, čisto takoj, preden sem
pesem prebrala, sem imela asociacijo na Svinjskega pastirja H.C.
Andersena.
V pesmi zvemo, da Stari dobro pozna jok otrok, kar pove hudič,
pogrešam pa zagovor Starega ...Povezave s pravljico nisem našla,
saj menim, da v tej pravljici Svinjski pastir ni naredil nič
takega, zaradi česar bi ga hudič odpeljal, je pozitiven, zelo
provokatorski lik, pri Staremu pa je zaznavam negativni lik, ki pa
nima svoje utemeljitve ... Skratka nič se ne zagovarja in
pravzaprav s tem priznava krivdo, kazni pa ne sprejme, kar je malo
neprepričlijivo.
Priporočam, da premisliš naslov. Sicer vem, zakaj si napisal
svinjskim pastirjem (celo jasno mi je, kateri poklic je Stari
opravljal), vendar zmede ob misli na Svinjskega pastirja, ki ga
poznamo iz pravljice. Pravljica namreč nosi močen nauk, ki pa ni
podoben tvojemu niti mu ni kontriran, skratka ne paše zraven. In
ker je bil Svinjski pastir prvi in je svetovna znana pravljica,
moramo novi avtorji skloniti glavo in se spomniti nekaj novega, ali
pa namensko uporabiti referenco, kjer je utemeljena povezava.
Prepričana sem tudi, da veš, kaj je ta prasec stari naredil in bi
bilo precej bolj prepričljivo, če bi hudiču utemeljeval (s tem ko
hoče svoj greh zminalizirati, morda celo zbanalizirati - postane še
bolj svinjski) prepričan, da ni bilo tako zelo hudo, da bi moral v
grotte.
Pa še predlog za zadnjo kitico. Sama menim, da ni potrebno 2x
povedati istega. Zadnji verz je izrazito tak. Če pa že, potem bi
razmislila, če ne bi bilo bolje, da poveš, da je zdaj vse čisto, za
popolno ekstazo bralca (kot maščevanje nad zlim) pa še opišeš, kako
je hudč ukrepal, da ga ni več. Morda bi to uvedla celo kot epilog.
Ampak to je zelo zelo delikatno in vredno večih poskusov, ki bodo
morda pripeljali le do tega, da si imel že sprva prav, lahko pa se
zabliska še boljši konec.
O obliki menim, da bi bilo bolj "lepo" oz. pregledno, če se
zgleduješ po zapisih dramskih tekstov, ki morajo biti zaradi
posebne oblike podajanja vsebine bolj pregledni.
Špitir je verjetno zatipk => špetir
Pa kakšna ločila sem in tja ponagajajo.
Nemočno se v noči prebuja pastir,
v slutnjah spominov ga tare nemir,
ki vzbuja mu strah, gnus in lasten prezir.
V sanjah nemarnih žre znojni frotir...
Se zdrami, mu spat ne da v srcu špitir.
STARI
Naj zlodej me, kakšna to nočna je bitka,
da v lastnih rjuhah ne najdem počitka.
Daj oče, daj moč mi, da malo počijem,
da v čašo si staro življenja nalijem.
Da vid si zatisnem, da dušo podremam,
deus non est velox,... ad poenam.
GLAS
(tiho)
Prihajam zdaj pote.
STARI
Mar sanjam zdaj buden?
GLAS
(glasneje)
Prihajam iz grotte.
STARI
Grem spat, sem pre truden.
GLAS
(še glasneje)
Stoj tam ti prašič! Ni izhoda zdaj tebi.
STARI
(kriči)
Bog - oče!
GLAS
Hudič, a le Dis pravim sebi.
Le kriči baraba, kot veš, kakor znaš.
Jače od otrok, ki jih dobro poznaš.
Zven njihovih duš, ki ti daljša noči
in odmeva v tebi ko stisneš oči.
STARI
Marija, pomagaj!
HUDIČ
Pomagaj si sam,
Devica stran gleda, tvoj poln bo program.
Vseh osem bo krogov v neskončnost te žrlo,
Na koncu pa v mojega vdreš se premrlo.
Kraj mene na kraju trpeče prežiš,
in lastnih muk večnih solze krvaviš!
STARI
Kesam se kesam, oče - večni skrbnik.
V hudi tej uri ti bodi sodnik.
Obvaruj me, sodi pravično, kot znaš.
Kesam se, mar vidiš, da v vice me daš.
HUDIČ
Ta pa je zvita, oj bitje debelo.
Zdaj sebi v prid bogu hlipaš veselo.
Povem ti novico, enkrat v letu dni,
gre bog na dopust zarad" takih kot ti.
Da jaz se razpasem, da vas polovim,
Vsem takim kot ti kazni rad podelim.
Pri meni boš tam, kjer iz večnih je muk
uveden brezplačni dodatni pouk.
HUDIČ
Zdaj greva v neskončnost!
Ga dvigne z rokó
nevidno očem, mu raztrešči glavó
nasilno ob steno. Prekleje zemljó,
izgineta oba, kot da nič ne bi b"lo...
Vse čisto, le starca nazaj več ne bo..
Upam, da ne dojemaš mojega pisanja kot kritiziranja, moje pisanje
tudi ni navodilo, kako popraviti pesem. Pisala sem z namenom, da
premisliš pri sebi, kaj bi lahko spremenil, če se ti zdi po
prebranem sploh potrebno, Morda prideš sam še do drugih zaključkov,
idej in rešitev in z njimi pesem razvil. Pesem namreč kaže velik
potencial. Morda celo berem tvojo pesem popolnoma narobe, vse se ti
zdi brez veze, kar sem napisala, ker imaš popolnoma druge vizije -
skratka, te sploh ne zastopim. Tudi to je povsem možno.
Lp,
Zalka