Forum

A. Smode - Svinjskim pastirjem

Pozdravljen še enkrat, Sandi!

Me veseli, da si se odločil objaviti svojo pesem Svinjskim pastirjem avtor A. Smode na pesem.si.

Ker si želiš odziva na pesmi (včasih kakšno bolj izpostavimo, večinoma pa ocenimo, uredniško izbrane pa podčrtamo), je mogoče fino, da se že kar ob prvi kaj pomenimo.

Rekla bi, da se pesem lepo bere, je zanimiva, tudi napeta, lahko bi rekla, da je vsebina metaforična, jo seveda prepoznamo in vemo kaj hoče pesnik povedati. Napisana je kot kratka drama v verzih. vendar nosi le tako obliko, nima pa vseh elementov drame.

Torej, Stari je pedofill in ga celo peče vest. A ne glede na to, ko se mu oglasi hudič, se sklicuje na Marijo, boga in je kar naenkrat v koži, ko noče pokore, meni, da so vice dovoljšna kazen (sklepam, da upa na to, da bo šel v nebesa), hudič pa se iz njega ponorčuje, kresne po glavi in odpelje tja, od koder ga nikoli ne bo več nazaj.
Do tu vse več ali manj štima. Všeč mi je iskanje tujih izrazov (grotte, ad poenam ...), saj so umeščeni na pravih mestih in na svojstven način poudarijo in hkrati ironizirajo. Do tu vse štima.

Mi pa, recimo, ne štima naslov. Namreč, čisto takoj, preden sem pesem prebrala, sem imela asociacijo na Svinjskega pastirja H.C. Andersena.

V pesmi zvemo, da Stari dobro pozna jok otrok, kar pove hudič, pogrešam pa zagovor Starega ...Povezave s pravljico nisem našla, saj menim, da v tej pravljici Svinjski pastir ni naredil nič takega, zaradi česar bi ga hudič odpeljal, je pozitiven, zelo provokatorski lik, pri Staremu pa je zaznavam negativni lik, ki pa nima svoje utemeljitve ... Skratka nič se ne zagovarja in pravzaprav s tem priznava krivdo, kazni pa ne sprejme, kar je malo neprepričlijivo.

Priporočam, da premisliš naslov. Sicer vem, zakaj si napisal svinjskim pastirjem (celo jasno mi je, kateri poklic je Stari opravljal), vendar zmede ob misli na Svinjskega pastirja, ki ga poznamo iz pravljice. Pravljica namreč nosi močen nauk, ki pa ni podoben tvojemu niti mu ni kontriran, skratka ne paše zraven. In ker je bil Svinjski pastir prvi in je svetovna znana pravljica, moramo novi avtorji skloniti glavo in se spomniti nekaj novega, ali pa namensko uporabiti referenco, kjer je utemeljena povezava. Prepričana sem tudi, da veš, kaj je ta prasec stari naredil in bi bilo precej bolj prepričljivo, če bi hudiču utemeljeval (s tem ko hoče svoj greh zminalizirati, morda celo zbanalizirati - postane še bolj svinjski) prepričan, da ni bilo tako zelo hudo, da bi moral v grotte.

Pa še predlog za zadnjo kitico. Sama menim, da ni potrebno 2x povedati istega. Zadnji verz je izrazito tak. Če pa že, potem bi razmislila, če ne bi bilo bolje, da poveš, da je zdaj vse čisto, za popolno ekstazo bralca (kot maščevanje nad zlim) pa še opišeš, kako je hudč ukrepal, da ga ni več. Morda bi to uvedla celo kot epilog. Ampak to je zelo zelo delikatno in vredno večih poskusov, ki bodo morda pripeljali le do tega, da si imel že sprva prav, lahko pa se zabliska še boljši konec.


O obliki menim, da bi bilo bolj "lepo" oz. pregledno, če se zgleduješ po zapisih dramskih tekstov, ki morajo biti zaradi posebne oblike podajanja vsebine bolj pregledni.

Špitir je verjetno zatipk => špetir
Pa kakšna ločila sem in tja ponagajajo.


Nemočno se v noči prebuja pastir,
v slutnjah spominov ga tare nemir,
ki vzbuja mu strah, gnus in lasten prezir.
V sanjah nemarnih žre znojni frotir...

Se zdrami, mu spat ne da v srcu špitir.


STARI
Naj zlodej me, kakšna to nočna je bitka,
da v lastnih rjuhah ne najdem počitka.
Daj oče, daj moč mi, da malo počijem,
da v čašo si staro življenja nalijem.
Da vid si zatisnem, da dušo podremam,
deus non est velox,... ad poenam.

GLAS(tiho)
Prihajam zdaj pote.

STARI
Mar sanjam zdaj buden?

GLAS (glasneje)
Prihajam iz grotte.

STARI
Grem spat, sem pre truden.

GLAS (še glasneje)
Stoj tam ti prašič! Ni izhoda zdaj tebi.

STARI (kriči)
Bog - oče!

GLAS
Hudič, a le Dis pravim sebi.
Le kriči baraba, kot veš, kakor znaš.
Jače od otrok, ki jih dobro poznaš.
Zven njihovih duš, ki ti daljša noči
in odmeva v tebi ko stisneš oči.

STARI
Marija, pomagaj!

HUDIČ
Pomagaj si sam,
Devica stran gleda, tvoj poln bo program.
Vseh osem bo krogov v neskončnost te žrlo,
Na koncu pa v mojega vdreš se premrlo.
Kraj mene na kraju trpeče prežiš,
in lastnih muk večnih solze krvaviš!

STARI
Kesam se kesam, oče - večni skrbnik.
V hudi tej uri ti bodi sodnik.
Obvaruj me, sodi pravično, kot znaš.
Kesam se, mar vidiš, da v vice me daš.

HUDIČ
Ta pa je zvita, oj bitje debelo.
Zdaj sebi v prid bogu hlipaš veselo.
Povem ti novico, enkrat v letu dni,
gre bog na dopust zarad" takih kot ti.
Da jaz se razpasem, da vas polovim,
Vsem takim kot ti kazni rad podelim.
Pri meni boš tam, kjer iz večnih je muk
uveden brezplačni dodatni pouk.



HUDIČ
Zdaj greva v neskončnost! Ga dvigne z rokó
nevidno očem, mu raztrešči glavó
nasilno ob steno. Prekleje zemljó,
izgineta oba, kot da nič ne bi b"lo...


Vse čisto, le starca nazaj več ne bo..

Upam, da ne dojemaš mojega pisanja kot kritiziranja, moje pisanje tudi ni navodilo, kako popraviti pesem. Pisala sem z namenom, da premisliš pri sebi, kaj bi lahko spremenil, če se ti zdi po prebranem sploh potrebno, Morda prideš sam še do drugih zaključkov, idej in rešitev in z njimi pesem razvil. Pesem namreč kaže velik potencial. Morda celo berem tvojo pesem popolnoma narobe, vse se ti zdi brez veze, kar sem napisala, ker imaš popolnoma druge vizije - skratka, te sploh ne zastopim. Tudi to je povsem možno.

Lp,
Zalka
 

A. Smode

Poslano:
10. 02. 2010 ob 21:30

Ha :D
Svetovno zakon. Najlepša hvala. Takšne kritike sem si želel, pa je nisem upal pričakovati...
Še enkrat hvala.
Odpišem jutri.

Lp

Zastavica

A. Smode

Poslano:
11. 02. 2010 ob 11:55

Evo. Zdaj imam, dovolj časa, tako, da lahko malo bolj odpišem.

- "Stari" ve za svoja, dejanja in se kesa, zaradi tega tudi kliče k "očetu", da ga sprejme v vice, ker ve (po Danteju), da grešniki, ki se pokesajo v zadnji uri življenja pridejo v vice. Ampak trka na neprodušna vrata, saj je bog ta dan na dopustu :)

- Naslov, priznam, ni najboljši, se mi pa vseeno dopade to pričakovanje tematike v smislu Andersenovega dela, ki je potem že kar v začetku uvrženo in besedni zvezi "svinjski pastir" da povsem nov zorni kot...
Vseeno pa, če se mi porodi kakšen boljši naslov, ga bom najverjetneje zamenjal.

- Kot rečeno, s samim delom Andersena ta pesem nima druge povezave kot naslov.

- Zagovor starca, ki ga ni sem si zamislil nekako takole.
"Stari" točno ve kaj je storil in zaradi tega se tudi v bistvu ne kesa. Čeprav to poizkuša, kliče očeta, devico in se tudi želi pokesati pred bogom, mu hudič tega ne dovoli, ker:
1. Hudič ve kaj je "Stari" storil
2. Bog ta dan/noč ni prisoten.

Poleg vsega pa bi rad vpeljal tudi naslednje razmišljanje...
"Stari" se je vpeljal v duhovniški stan zgolj zaradi lastnega profita, želj, da bi prišel do moči... Veren sam po sebi ni bil, imel pa je veliko "verstvenega" znanja, če lahko tako rečem.
Recimo da "stari" v vso zadevo ne verjame in je "pastir" zgolj zato da lahko izkorišča in ima ne nazadnje moč, da je prišel, do otrok. Ta čas, v kateremu pa se pesem dogaja, pa se mu prigodi ravno to v kar ni verjel, ve pa, kako se v taki situaciji ravnati. Na začetku iz navade (krinke), kasneje pa ker vidi, da se mu to dogaja.
Do sem čisto logična neke frste Tartifovska prevarantska zgodba, ključni trenutek pa sem želel doseči ravno s tem, da se goljuf pred bogom ne more pokesati.
S tem sem želel odpreti nekakšno luknjo tega kristjanskega sistema, po kateri bi bili pravično kaznovani tudi tisti premeteni prevaranti, katerim bi nekako uspelo "pretentati" boga v njegovi dobroti in priti v vice, čeprav bi si zaslužili le pekel, in kot je napisano, vseh devet krogov pekla...
Želel sem nekako v dvom postaviti reklo, da se lahko pred bogom vedno pokesaš.
Želim povedati, da največjim "svinjam" tudi to ni omogočeno.

- Če bi zadevo zminimaliziral, bi res mogoče dosegel še večjo efektivnost, samo so moje misli glede tega deljene, ker bi že samo s tem, ko bi "staremu" pustil konkretneje do besede izgubil učinek, ki sem ga s prva želel doseči - češ, v življenju si že dovolj govoril, pred mano nimaš kaj skrivat, bog te pa ne posluša...
Ne vem, bom premislil,...

- Hudič "prekleje zemlo", kar pomeni, da se vdreta vanjo... je pa res, da lahko vse skupaj še izboljšam. Kako to naredim?

- Z obliko še sam ne vem včasih kaj delam. :D Se bom držal nasvetov...

- Špetir, da,... In slovnica je moj neprijatelj. :) Tako je če "špricaš" v srednji, hehe

Še enkrat najlepša hvala. Res si želim izboljšati svoje pesnenje in zaradi tega cenim prav vsako kritiko. Upam, da mi boste še naprej pomagali.

Lp,
Alex

Zastavica

Zalka Grabnar

Poslano:
11. 02. 2010 ob 12:43

Alex, živjo, tako na hitro, ker se mi mudi po opravkih.

Ja, razumem tvoje razmišljanje, ampak teh stvari ni razbrati iz pesemi. Zadal si si težko nalogo, da se vse to upelje v slogu, ki si ga začel. Če bi rad, da vse to pride ven, od Danteja pa do Tartuffa, bo treba še precej narediti. To, da se je stari odličil za "pastirja" samo zaradi svoje spolne sprevrženosti ni nikjer razvidno. Tudi to, da je dušni pastir, se sicer razbere, ni pa povsem jasno. Pri takih kompleksinih temah se moraš odločiti, kaj bo ekzaktna informacija in kaj boš podal "okoli ovinka". Če bi rad njegovo že od začetka načrtovano sprevrženost razkril, mu boš moral vseeno privoščiti, da se bo izmikal hudiču. Tudi nisem mislila, da bi zlorabo minimaliziral na splošno, bi pa močno okarakteriziral Starega, če bi on dejanja minimaliziral in banaliziral. Razumeš? To v bralcu takoj sproži zgražanje, ker ima bralec vedno svojo moralno držo in mnenje.

Kar se naslova tiče, mene moti, da je naslov tak, bi si pa na tvojem mestu dovolila naslov, ki je drugačen in podnaslov za svinjske pastirje, ki niso brali Andersena ... ali kaj podobnega. Skratka, da odvrneš bralca na asociacijo.

No, je za razmislit ...

Vsekakor domisli in se ubadaj s tem ... Vem, ni enostavno. Ko boš imel zgodbo v glavi popolnoma zloženo z vsemi stvarmi, ki si jih omenil tukaj, pa jih spravi v verze. Lahko si tudi najprej napišeš v prozni obliki, da ne zgubiš niti in potem zlagaj v pesem.

Ne boj se posegati v nekaj kar se zdi že napisano. Pusti, da se delo razvija, shranjuj si vse verzije. Sama imam kar nekaj daljših dramskih tekstov, ki imajo čez 20 verzij. Tako pisanje je raziskovanje, zahteva časovno distanco, dobrodošel je tudi kritičen zunanji bralec. Take teme je vredno celotno zajeti in obdelati, nikakor pa ni pričakovati, da bo to gotovo v dveh dneh. Vzemi si čas, da ideja zori.

Pri zamislih, ki jih imaš, te nočem motiti in se vmešavati, lahko pa ti povem, kaj preberem in razberem, ko je napisano.

Lp,
Zalka

Zastavica

A. Smode

Poslano:
11. 02. 2010 ob 15:25

Ok. Hvala.
Zdaj lahko delam naprej :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!