Nemočno se v noči prebuja pastir,
v slutnjah spominov ga tare nemir,
ki vzbuja mu strah, gnus in lasten prezir.
V sanjah nemarnih žre znojni frotir...

Se zdrami, mu spat ne da v srcu špetir.

STARI:
Naj zlodej me, kakšna to nočna je bitka,
da v lastnih rjuhah ne najdem počitka.
Daj oče, daj moč mi, da malo počijem,
da v čašo si staro življenja nalijem.
Da vid si zatisnem, da dušo podremam,
deus non est velox,... ad poenam.

GLAS:
(tiho) Prihajam zdaj pote.

STARI:
Mar sanjam zdaj buden?

GLAS:
(glasneje) Prihajam iz grotte.

STARI:
Grem spat, sem pre truden.

GLAS:
(še glasneje) Stoj tam ti prašič! Ni izhoda zdaj tebi.

STARI:
(kriči) Bog - oče!

GLAS:
Hudič, a le Dis pravim sebi.
Le kriči baraba, kot veš, kakor znaš.
Jače od otrok, ki jih dobro poznaš.
Zven njihovih duš, ki ti daljša noči
in odmeva v tebi ko stisneš oči.

STARI:
Marija, pomagaj!

HUDIČ:
Pomagaj si sam,
Devica stran gleda, tvoj poln bo program.
Vseh osem bo krogov v neskončnost te žrlo,
Na koncu pa v mojega vdreš se premrlo.
Kraj mene na kraju trpeče prežiš,
in lastnih muk večnih solze krvaviš!

STARI:
Kesam se kesam, oče - večni skrbnik.
V hudi tej uri ti bodi sodnik.
Obvaruj me, sodi pravično, kot znaš.
Kesam se, mar vidiš, da v vice me daš.

HUDIČ:
Ta pa je zvita, oj bitje debelo.
Zdaj sebi v prid bogu hlipaš veselo.
Povem ti novico, enkrat v letu dni,
gre bog na dopust zarad" takih kot ti.
Da jaz se razpasem, da vas polovim,
Vsem takim kot ti kazni rad podelim.
Pri meni boš tam, kjer iz večnih je muk
uveden brezplačni dodatni pouk.

"Zdaj greva v neskončnost" :ga dvigne z rokó
nevidno očem, mu raztrešči glavó
nasilno ob steno. Prekleje zemljó,
izgineta oba, kot da nič ne bi b"lo...

Pod prstjo zdaj z višljim zlim kolje se zlo...

A. Smode