Pozdravljena, Mateja, ja, če napišeš pesem tako - da je zadnja kitica "Ko ljubezen izgine ...", zapadeš v protislovje: najprej rečeš, da bi jo zaman iskala, potem pa rečeš, da se pojavi nova. No, lahko razumemo to tudi kot nekakšno poanto, zunanji pogled. Meni se zdi vseeno boljše, če bi bilo v tem smislu:
Če cvetu utrgaš en list, se ta cvet zamaje.
Ko pade ptica na tla, je ranjena. - (ni treba napisati, "to pomeni" - saj vemo, kaj misliš)
Ko ljubezen izgine, se pojavi nova.
Cvet bi pustila rasti, - (zdi se mi boljše kot da ponoviš "bi utrgala") ptico bi pobrala s tal, a ljubezen bi zaman iskala.
Prava ljubezen - nekaj vejic je potrebno prestaviti, pa upoštevati slovnična pravila ;-)
Ne išči nekaj, kar ni popolno, da lahko to vzljubiš.
Ker si v nevarnosti, da ostaneš brez ljubezni. (beseda ostaneš mi je ljubša od umreš, lahko bi bilo pa tudi živiš)
Vzljubi tisto, (tisto je srednjega spola, zato moraš spremenit nadaljevanje) kar ni popolno. S svojo ljubeznijo naredi, da bo popolno.
Ljubezen - tudi tu je potrebno prav postaviti vejice, pa še nekaj za razmislek.
Ko se prične prebujeti pomlad, se zaljubimo.
Takrat smo podobni pticam, ki se med seboj kljunčkajo.
Ta ljubezen človeka spremeni v ptico.
(Tukaj ne bi dala "na nebu" - se mi zdi, da se ptice kljunčkajo bolj na vejah? - če rečeš, da se človek spremeni v ptico, takoj vemo, da si mislila na kljunčkanje ;-)
Vzljubi, kar ni popolno in ga naredi - ne more biti ga - ker gre za drug slovnični spol, razumeš? Če hočeš nadaljevati, kot si zdaj, potem bi morala začeti tako:
Vzljubi tistega, ki ni popoln in ga naredi popolnega s svojo ljubeznijo.
Pri pesmi Ljubezen pa bi dala stran "na vejah", ker zožiš pomen - naj bo zadnja vrstica (verz) pesmi samo " v ptico" (kot sem ti že prej predlagala).