Forum

Hovk - NOMAD

NOMAD avtor Hovk

Pozdravljen med nami. :-)
Super tale nomad. Dobesedno odneslo me je tja - med volkove in sanje.
Čestitke.

Silvy
 

Nuška Golobič Malena

Poslano:
05. 01. 2010 ob 18:25

Tudi mene je odneslo ... pa čeprav si ne znam razložiti zakaj in kako ... mi je vse tako prekleto znano ... Preprosto odlična - bravo Hovk ali Volk ;)

Zastavica

breza

Poslano:
05. 01. 2010 ob 18:41

Res izjemna pesem! Čestitam, Hovk!

Lp, breza

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
05. 01. 2010 ob 20:02

Odlična pesem, dobra "zgodba", do presežka pa ji manja tehnična dovršenost. Predvsem ločila (vejice) so na nekaterih mestih odveč, besedilo pa močno zmoti zaznamovan besedni red:
Hovk, ne zameri, sama pesem vidim takole:

Iz svoje pravljične pustinje
sem na tvoje pašnike popeljal
svoje lačne črede in trop volkov.
Z njimi sem nagnil se nad tebe,
nad tvoje oči, čelo in lica,
ustne, rame in grudi,
in se pasel,
pasel in pasel,
te goltal,
goltal;
goltal in goltal,
dokler moja usta
niso izsušila tvojih potokov,
dokler se v tvojem objemu
ni zableščala gola zemlja.
Tiste noči
so ljubosumne baletke
pastirjem ugasnile ognje.
Le jaz
sem pod milim nebom
ležal gol v beli pustinji
in jo topil s svojo vročino.
Kar ležal in ležal sem tako,
z zaprtimi očmi in mislijo,
kako kratki dnevi moje zime
na tvoji beli koži
daljšajo svoje kratke sence,
kako v tvojem objemu
zelenijo moje prsi.
Kar ležal in ležal sem tako,
goltaje sočne občutke.
Tiste noči,
v bledežu, so se moje črede
razkropile med zvezde,
in volkovi so mi iz vratu
pili vročo kri.
Tedaj sem vedel:
dovolj sem se napasel,
da me bo domišljija zlahka hranila.
Do naslednjič, ko bom spet s teboj.

Hovk, ne zameri, besedila nisem spreminjala, samo vejice sem preložila ali brisala, pa ukinila zaznamovan ("obrnjen") vrstni red besed, ki poetičnosti ne poudari ampak ravno obratno - pesem skazi (besede obračamo, ko iščemo rime, ti pa tega tukaj ne delaš.)

LP, lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!