:-) Je zanimiv konec pesmi, čeprav ... avtor ne ve ali bo počaščen - ali ne, vseeno je še zelo odprto in dan bo mogoče tak kot je, lahko pa bo večer popravil turoben dan :-P
Kako že gre tisto ... Bad sex is better than a good day at work.
;)
Stvar okusa, he he. Močno se mi zdi, da je avtor zgornje domislice moški. :))
Pesem mi je všeč do (FAtalnega :)) konca, tam pa, hm, meni vse upade (še dobro, da nisem moški :)). Ne zaradi izraza kot takega, ampak zaradi konteksta. Prej take bogate prispodobe, večplastne, potem pa ... hm. Seveda pa lahko rečemo, krasen kontrast. To pa ja. Tudi če klofutne. Ali pa je to celo namen. Kljub temu imam malo žaltav priokus v ustih (pa ne od fa... :))).
da prihranim(o) abramu muke s teorijo (navsezadnje tule nismo nikakršni teoretiki, ampak pisci, ki laično polemiziramo), bi zadevo opredelil iz dveh več ali manj praktičnih (gnostičnih?) izhodišč:
prvo je seveda bio-psiho-seksualno videnje v navezi s povsem gerontološko problematiko. zatrjuje pa, da je trajanje take pesmi in dejanskosti, ki seveda stoji (če stoji ...) za njo, v (so)razmerju z erekcijo in pripravljenostjo partnerke. ker erekcija (še) ni sporna, je torej ključni moment partnerka. ker pa ne želim biti preveč oseben (tole je ipak znanstveno - teoretični diskurz!), bom izjavil, da "še kar gre"!
drugo, literarno - teoretično izhodišče pa pravi, da se gradirano nizajoča tesnobnost pesmi sreča v zadnji kitici s prepričljivo moškim (samo)zavedanjem, s pošastno mačistično introspekcijo, ki negira jok kot povsem lirično gesto, ki je praviloma v domeni t.i. ženske poezije v relativno slabšalnem pomenu besede, in (kot posledica) sledi vprašanje lirskega subjekta o morebitni večerni felaciji. tak diskurz ne omejuje pesmi, ki praviloma definira trenutek, enkrat za vselej okamenjen v časovno - literarni zanki, v nehanje (izginotje v rezu med Očetom in objektom mali a - beri prosim j. lacana!), ampak je pesem kot taka neskončno se ponavljajoča akcija, v kateri pa so subjekti (in tisti mali objektek) realno odsotni, saj so sprevrženi v poetično fikcijo ... po domače: lepše od solza se na vročih, pordelih ličkih bleščijo kapljice ... saj veš česa.
zdi pa se, da sta se ti v razpravo, vsled pomanjkanja lektorskega posega vtipakli dve drobni napakici, ki za rahlo nianso zameglita sicer kristalna dejstva. prva je, da bi namesto (samo)zavedanjem moralo najbrž pisati (samo)zadovoljevanjem, zadnji stavek pa sploh ne vem, zakaj je ostal nedokončan? V celoti bi se moral najbrž glasiti: Lepše od solza so na vročih, pordelih ličkih bleščijo kapljice, saj veš - časa!
p.s. in ko se ti je zapisalo lacana, si najbrž mislil lačnga?
Pozdravljeni, sicer sem začetnica na pesniškem področju,vendar mislim, da pesem ne b i bila tako nedolžna, če bi bila dokončana.... Prvi dve kitici predstavljati očitno vsakdanjike avtorja. Potem sledi "šok" in nato sledi pošasten dan, ki po moji oceni , no, ne vem, pesem ni dokončana, manjka vsebina tretje kitice (misli so mokre cunje v pošastnem dnevu- mogoče prej v turobnem dnevu). Avtorjeva razpoloženje niha,kar je očitno, glede na zaključek pesmi.
moki, seveda niha, ker je - kot že naslov pove - tak dan! ampak, namesto da bi lirski subjekt zapadel v melanholijo, morda celo depresijo ..., se zlahka odloči, da ne bo niti jokal, ker ga "drži pokonci" misel na lep zaključek dneva! meni se zdi pesmica izjemno zdrava in seveda (na koncu) tudi sočna.