Danes je tak dan.
Tak, vsakdanji.
Nebo je prepočasno
za ptičji ščebet,
težki, zamolkli oblaki
pa so le poceni izgovor
za negibnost.
Danes je tak dan.
Tak, zanemarljiv.
Ker sem pesnik,
bom morda napisal
celo eno kratko pesem
iz izrabljenih besed
in si najbrž skuhal
kakšno kavo več.
Danes je tak dan,
skoraj pošasten,
v bistvu prav morilski!
Misli se vlečejo,
se spotikajo in padajo
ter obmirujejo
kot mrzle, mokre cunje ...
Najraje bi kar zajokal,
ampak ne bom,
ker sem pravi moški.