Uročila si me, vedra in bela avtor
sheebaHe, he, Sheeba, tole si pa zastavila kot rimano štirivrstičnino, potem pa jo je odneslo po svoje. Če je pesem rimana na tak način, je škoda, da se rime potem izgubijo, če pa ni, je pa rim preveč, oziroma so za prosti verz odveč.
Tole, kar sem napisala spodaj, je samo predelava tvoje pesmi v rimano štirivrstičnico, nikakor ni popravek tvoje pesmi, pač pa sem vzela stvar malo za hec, za zabavo in vajo :))), upam, da ne zameriš?
Ljubljanske rime
Ob svitu se z mestom žarek igra,
nebo že prebuja z roso oba.
Ni megle, prevzame cesta me stkana.
Kako je vedra in bela Ljubljana!
Vedno toplejša je, še ko dežuje,
s pletilko na moji blazini te snuje,
da vrtiljak zažari v moji glavi,
kadar se tvoja se roka pojavi
in moja beseda v hipu zastane,
med zloge igrive so pike dodane.
Zavrti hitreje, še bolj poženi
zakaj še razmišljaš, stisni se k meni ...
Je želja vse večja, kot ves svet velika,
v plasteh že razgretih glasno valoviva
se naju polzeče in vlažno dotika
Z Ljubljano pred oknom sopeče drhtiva.
Razgreta potrgava rdečo odejo
zavzeto odstirava dolgčasa prejo
ne izstopim, vrtim se, se k tebi obračam
in okna odpiram, ljubim, se vračam.
Obstajaš, ljubezen, čeprav me razdvajaš
kot bi sočno breskev, me zdaj razvajaš.
Ješ mojo kožo, Ljubljana se lušči
in najino pesem igra pod napušči.
V naročju mi spiraj stegna z dlanmi,
nabreklosti usten polet prepustiva.
Razcepi samoto, naj bel led skopni:
glej, najina reka Ljubljano preliva.
Se najina strast nesluteno veča,
da se zavrtiva še, spet koprneča,
ob reki, prek mosta, skoz' krošnje kot zarja -
kot reženj svetlobe z ljubljanskega barja.
(((malce sem nora in zaljubljena vate ...)))
Ti pa za vajo (morda), napiši tole v prostem verzu.
:)))
LP, Lidija