Forum
- Datum objave:
10. 11. 2009 ob 15:00 - Spremljaj
- Število komentarjev: 27
- Piše: Zalka Grabnar
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 2577 krat
Beseda me je pogledala - knjiga Petra Rezmana
Petra Rezmana, BESEDA TE GLEDA, Študentska založba Litera, 2009
Avtor je dramska besedila razdelil na tri sklope:
1.Kratke
2. Daljši
3. (Pre)dolga
Naše založništvo redko poskrbi, da so objavljena tudi dramska dela. Tokrat pa je Litera poskrbela za poslastico. No, Litera že, a brez avtorja seveda ne bi šlo. Peter Rezman, pesemsijevski Perorez , je tokrat zarezal v današnjico z dramskimi besedili v knjigi Beseda te gleda. Knjiga je naravnost poslastica (Kar ne preseneti, saj je isti avtor že slavil svojo prejšnjo knjigo Skok iz kože z nagrado Fabula.) Že naslov je pomenljiv, namiguje na gledališče. Vendar pa je naslov šele začetek, saj že takoj po uvodniku Roka Vevarja (ki je priznan in visoko cenjen strokovnjak in kritik) in ga je vredno prebrati, pade prvo presenečneje pred bralca. Harmsovke, kot jih je imenoval avtor. Duhovite, zelo kratke dramske igre. Ali je to sploh možno? Rezman dokazuje, da je! Uprizarjanje sicer zahteva zelo iznajdljivega in pronicljivega režiserja, kasting pa je … (no, je že bil v gledališču Glej na unikatni uprizoritvi 24. februarja 2008) originalen, točno tisti liki, ki jih zahteva, takrat izbrani skupek kratkih tekstov. Ne glede na to, da so nekateri prepričani, da je treba dramsko pisavo gledati in ne brati, pa Peter dokazuje tudi nasprotno. Harmsovke so naravnost prvovrstne za branje (tudi zato, ker ne verjamem, da se bo kdaj tak kasting (še) zbral.) Zraven teh odličnih skupkov harmsovk pa Peter postreže še z ready made teksoma, ki sta pečat časa in s tem zadetek v polno. Ravno prav pripravljene na resne namige, da se morate (na)smejati.
Če bi rekla, da je vse, kar je zbrano v knjigi smešno, bi delala Petru krivico. Dejstvo je, da je vse zapisano tako večplastno, da se zraven lahko tudi jočete ali pa se vsaj zresnite.
Igra Preživetje vleče črno sled premogovniškega prahu, ki ga Rezman stresa s sebe, a je zgodba neznana tudi tistim, ki so brali njegovo zbirko.
Drugi od daljših dramskih tekstov, ki je pravzaprav dramatizacija s precej svobode, Skok iz kože, naslovna zgodba iz nagrajene zbirke kratkih zgodb. No, to slednjo pa si boste lahko ogledali, saj že tečejo vaje v Mestnem gledališču v Ljubljani.
Knjiga za sladokusce in za tiste, ki bi to radi postali. Knjiga, ki mora biti večkrat pri roki.
Peter, čestitam! Neskončno sem uživala ob branju, prvi sklop pa je sploh za neprestano listanje in prebiranje. Še naprej z istim tempom, prosim. Čakam novo knjigo!
Zalka
bravo, peter.
:)
Knjiga mi je po svoje od vseh res najdražja in v posebno uteho, zaradi mnogih detajlov, ki jo držijo skupaj.
Ja. Menim da gre za eno tistih stvari, ki te morajo v celoti (pre)vzeti, ali pa jo nemudoma zabrišeš v kot in je nikoli več ne pogledaš.
Priporočam v branje. (Tudi tebi, Dani :-D)
http://www.pesem.si/forum.php?action=vtopic&forum=5.
Glede knjige BESEDA TE GLEDA pa: moram jo dobit v roke!
:)
Lidija
Tukaj najdete za orientacijo, kje jo že imajo:
http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=63465217
Očitno tudi knjižnice ne tripajo ravno na knjige, ki imajo oznako "dramatika"....
lpp
p.s.
vsaka izposoja je zame centek in pol, al nekja čez :-D
Peter, minimalno število izposoj za knjižnično nadomestilo je 800.
Tako, da delaj na tem, da pride knjiga v obvezno šolsko branje, če ne bo švoh zaslužek. :)))
Lp
No, če nis Makarovička, al pa Vidmarca.
OJej, Peter, a vidiš, zdaj bomo pa pisali palčke in druge m. samo zaradi tvojih besed, ki nas gledajo, hehe.
Lp, Ana
Še malce ovinka okoli, če bi mi lahko kdo odgovoril, komu gredo centi oz. euri, če je soavtorstvo, npr. avtor in odgovornost in knjiga, oz. učbenik je v knjižnicah že od leta 1972 in še vedno iskana knjiga. Vem, da avtor oz. soavtor ni dobil niti centa, ker očitno tega ni vedel, ni bil pa o tem niti obveščen.
lp, ajda
Več o temi izveš na:
http://www.jakrs.si/knjiznicno_nadomestilo/
in potem poklikaš na nadaljnje linke.
Lp, Ana
lp, ajda
avtorske pravice so dedne, tiste fičenke so si razdelili dediči, če je avtor pokojni. Mislim , da veljajo še 70 ali celo 90 let po smrti avtorja. Nikakor ni urejeno tako, da bi se potem znesek prenesel na soavtorja ...
Ne vem pa, kaj misliš pod odgovorni?
Lp,
Z.
Sem na cobissu pogledala in so vsi navedeni kot avtorji.
lp, ajda
Lp,
Z.
da mal zakurblam polemiko -
praviš, da je na vrhu izposoj naših besed tudi Desa.
Ja. Sej.
Desa in Janja Vidmar si po tistem, kar sem jaz prebral, to tudi zaslužita.
Kar pa za Pavčka in Makarovičevo, ob vsej drugi poeziji na slovenskem, jaz ne bi več rekel.
To je tudi po moje pokazatelj, da ljudje preprosto premalo berejo in da sploh ne berejo to, kar bi radi brali sami, ker tega niti ne znajo najti, temveč predvsem to, na kar jim pokaže žuta štampa...
Glede na to, kako slabo se zanimajo knjižnice za mojo knjigo Beseda te gleda, razmišljam o literarcu v okviru pesmi.si
imate kakšne ideje?
Naprej se pa lahko tudi po fejst buku al pa po kaki drugi poti zmenma .
Drugače pa; z dramskimi teksti bo bolj švohotno po knjižnicah. Sam sem tvojo Besedo naročil naši knjižničarki, in ko sem zapisal na tisti ceglc, da je dramatika, me je tako pogledala ko da mi kaj manjka.
Ljudje že tako en kurc kaj berejo, da bi pa brali nekaj, kar se naj bi uprizarjalo ... hej ... halooooo?!!!
Kar malce poglej kaj naročajo naše ljube knjižnice novega (sploh podružnične), pa ti bo vse jasno.
Lp
Tudi dramatika popelje bralca (ne samo gledalca) skozi svoj razvoj. Ker je to specifična gradnja teksta, ki ga je možno uprizoriti, je uklenjena v pravila uprizarjanja in dojemanja govorjene besede in dojemanja vsebine skozi akcijo likov.
Vendar pa se z malenkostno voljo in radovednostjo lahko izvežbamo branje dramatike in dobimo še veliko boljšo predstavo kot jo je možno videti v gledališču, saj si naredimo svojo sceno, svoje obraze, premike ... Zraven tega praktično vsaka uprizoritev črta tekst, da potegne ven videnje in razumevanje režiserja, tudi dramaturga. Če se recimo naslonim na najbolj slavnega Shakespeara in njegovega Hamleta, ki ga vedno znova uprizarjajo in aktualizirajo z dramaturškimi črtami (krajšanjem teksta) in režiserskimi prijemi. Torej ga je enkrat nujno prebrati, da sploh zvemo, kaj vse je napisal William S. No, seveda, to je stvar radovednosti. Če Hamleta ne bi vedno črtali, bi bila predstava bistveno daljša. Mislim, da nekje 4 ure, mogoče celo več. Lahko si mislite, koliko teksta je to! Kaj je izpuščeno, vedo le tisti, ki so ga prebrali. In če to vemo, potem nam je tudi jasno, kaj nam sporoča predstava. Pa ne bi zdaj samo o tem. V bistvu sem hotela povedati, da se sodobna dramatika bere veliko lažje kot klasiki. Zagotovo bolj teče, jezik je manj umeten, saj se le redko piše poetične drame v verzu in stopici kot se je to počelo včasih, tudi vzvšen jezik se zelo redko uporablja.
Petrova dramatika je zelo čitljiva. Prav v knjigi Beseda te gleda, to sporoča tudi naslov: Poglej besedo nazaj in jo preberi.
Jasno, da je tudi uprizorljiva! Amapk nekateri teksti, predvsem harmsovke pa vlečejo, da jih bereš in bereš, dokler jih ne prebereš. Zato niso nič manj dramske, so pa tudi zelo dramatične. Drugi teksti, rec. Preživetje in Skok iz kože spet kličejo po bolj znano uveljavljeni uprozoritvi, a niso zato nič manj berljive. Peter s teksti v knjigi prebija pravila, kako se piše dramatiko. In v tem je uspešen, zanimiv in inovativen. Meni so najbolj ljube harmsovke. Oblika je kratka in priporočam vsak dan eno na tešče in dan bo lepši :-)
Skratka, navijam v prid branju dramatike. Tomaž in Peter, speljita tisto v Grižah, naj se zastori dvignejo!
Lp,
Zalka
Komentiranje je zaprto!