Forum

PISATELJICA V PARKU Kerstin

PISATELJICA V PARKU avtor Kerstin

Zanima me, zakaj vsak verz začenjaš z veliko začetnico. Ta (mislim bolj anglosaška) kaprica se mi zdi morda malo neskladna s tvojo poezijo. Zato te prosim, če to malo pojasniš, saj verjetno zanima še koga.

Lp,

Abram
 
 1 2 > 

Peter Rezman Perorez

Poslano:
03. 11. 2009 ob 13:22

Tole vprašanje se mi zdi koristno, čeprav se mi zdi, da je Kerstin to enkrat nekje že pojasnjevala, a sem, (če je to res) tudi jaz pozabil.
Ali pa je bila neprepričljiva, he, he...

Sicer pa mene ne moti kršenje teh pravil, še posebej, če ima takšno kršenje "koristen" namen/pomen. Sam sem na primer, v pesniški zbirki Družmirje velike začetnice uporabljal izključno za besede, ki so se mi, ne glede na katerem mestu verza, zdele za tisti verz najpomembnejše.
Na primer haiku z naslovom Čebula, sem zapisal takole:

Solze Jutra
iz Tanke kožice
v Zemljo zjokane.

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
03. 11. 2009 ob 15:40

Ko sem se kot najstnica začela preskušati tudi v sodobnem slogu, v prostem verzu, v skorajda prozni tehniki, v konstruktivizmih ipd., sem se znašla pred dilemo, kako zapisovati, zlasti kadar je šlo za pesem, ki je bila tudi po vsebini 'prosta' (razdrta, nepovezana, tok zavesti ali kaj tretjega). Ni mi šlo skupaj, da bi šla v vsebini tako izven, v slovnici pa ostala v vsakdanjih okvirih. Tako sem navadno ukinila vsa ločila, kar sem z lahkoto sprejela, saj sem čutila, da jih nekako nadomešča prelomljenost besedila na verze. Dilema se je pojavila le v verzih, kjer bi ločilo moralo stati vmes, ne na koncu verza, npr.
v svetovih pa
ki jih ti ne dosežeš
sem še še (sem še, še)
tako živa

To sem reševala, kot sem vedela in znala, bodisi s spremenjenim besedilom bodisi z dodatnim prelomom (v nov verz) ipd.

Hkrati me je 'žrlo' tole z začetnico. Kadar je pesem šla čisto 'sodobno' oz. vsaj brez ločil, mi tudi začetnice nikakor niso štimale. Če ni pike, čemu začenjeti naslednjo poved z veliko? In če je vse z malo, kar pesmi da poseben ton, pečat, tudi slog, kaj pa lastna imena? Še tista z malo, kajpa. Ampak - kaj pa začetek pesmi, prva beseda? Vse nakazuje, da naj bo z malo. Ampak kako je to videti, joj prejoj. Kot da sem vzela en odlomek pesmi in ga butnila pod naslov. Ne, ni bilo, kot bi moralo biti. Potem sem pač kombinirala, včasih začela tudi prvo besedo z malo, drugič začela z veliko (ampak ker nikjer v pesmi ni bilo pike, ki bi to podprla, je bilo tudi to videti joj prejoj).

Ta dilema me je nervirala dolgo dolgo, saj sem po letu 1993 pisala skoraj izključno v prostem verzu in svobodni obliki, brez ločil.

Okoli leta 2000 sem dobila svoj prvi računalnik. Odtlej so pesmi našle svoje mesto v Wordu. Word je avtomatsko storil nekaj, kar mi nikoli ni prišlo na misel. Vsako vrstico je zapisal z veliko začetnico. Znašla sem se pred razpotjem: popravljati v malo, ostati v svojih dilemah, ali mu pustiti, naj dela po svoji 'pameti', in rešiti dilemo enkrat za vselej. Ko sem na ta način, z verzalkami, zapisala že kakšnih dvajset pesmi, sem si jih natisnila, nato pa jih brala v obeh variantah: z malimi in z velikimi začetnicami verzov. Takole:

BELA PRAVLJICA

snežinke spreletavale
potepuška se je prebudila
v beli srajci
ledene rože je polizala za zajtrk
in za seboj pustila
tenko gaz

ali takole:

BELA PRAVLJICA

Snežinke spreletavale
Potepuška se je prebudila
V beli srajci
Ledene rože je polizala za zajtrk
In za seboj pustila
Tenko gaz

Meni je pesem zvenela z verzalkami. V prvi različici se mi je zdela preveč mlahava, preveč 'enotna', nič ni 'štrlelo' ven. :)) Še huje je bilo pri pesmih, ki so manj nežne od te, ki kričijo. Tak primer je to:
KAKO SEM POSTALA VEGETARIJANKA

Za xxxxx prestopim v slog brez ločil (razen tistih vprašajev, ki se jim nisem mogla izogniti). Na portal sem jo pretipkala z malimi začetnicami, vendar mi je še vedno ljubša z velikimi. To je, kot bi vlekel s 'širaklom' (grebljico) po pločevini, zato tudi verzalke temu ustrezno 'strgajo' po zavesti bralca. Vse z malo pa je mehkobno, nežno, in le malo pesmi imam, ki bi to prenesle.

Kasneje, ko sem se pretežno usmerila v slog s prostim verzom in hkrati z ločili, sem verzalke ohranila. Motilo me je namreč, da bi v nekaterih pesmih vsak verz bil z veliko začetnico, v drugih pa ne. In nazadnje se je velika zasidrala v vseh, tudi v sonetih.

To je ta zgodba, zgodba let mozganja in preskušanja. Če je za koga neprepričljiva, ne morem pomagati. Jaz sem jo takole doživela. Resnično, stvarno.

V zadnjem letu, dveh razmišljam takole. Brahki, ki so nekaj čisto posebnega, ki jih tudi shranjujem v čisto ločen dokument, nekako ne prenesejo verzalk, zato jih zapisujem običajno (itak imajo ločila, če jih pa nimajo, jih pač vnesem naknadno, ker so tisti brez ločil zelo redki). Kar se tiče ostalih pesmi, od tistih s formo do tistega mojega tipičnega sloga, v katerem prevladuje prosti verz, včasih z rimo in (notr.) ritmom, drugič čisto brez, vendar pa z ločili, bi prav tako lahko prešla na običajen zapis. Ostaja pa osnovna kleč, čeprav imam zdaj manj tistih pesmi brez ločil. Še vedno pa so. In tam še vedno čutim enako kot pred leti.

Kadar pri revijalnih objavah urednik predlaga, da se verzalke ukinejo, se seveda strinjam. Ne forsiram za vsako ceno, ker razumem, da lahko bralce motijo. Morda še bolj zato, ker niso ravno običajne v slovenski poeziji - tam si je ravno mala začetnica bolj trmasto in uspešno utrla pot. Prav tako imam v bajžah povsod, kjer je treba, malo začetnico (na portalu so še verzalke, to sem naknadno spremenila, ko se je ciklus zaključil in sem ga dala naprej v branje), kajti bajže so v formi in ni nobene dileme, hkrati pa so enotna skupina po tematiki in slogu, ne more se recimo noter zriniti kak brahek. :)

No, to bi bilo to. Na kratko. :))))

Kerstin

Zastavica

Dani Bedrač

Poslano:
04. 11. 2009 ob 07:14

fijuuuuu! cel esej. :) :) ;) odlično.

sicer pa, abram in perorez, zame je vsak pesnik, ki je prerasel začetniške dileme in traume ter dozorel v poetičnem (in/ali literarnem) smislu, edini vsemogočni bog v lastnem ustvarjalnem vesolju in lahko počne vse! njegovo kreacijo ne sme nič omejevati. če nam kaj pri takšnem zrelem piscu ni všeč, jo to pač naš problem, stvar percepcije, okusa, predsodkov.
meni gredo taka vprašanja (kot tvoje, abram) rahlo na kurac. gre namreč za stvar navdiha, presoje, suverenosti avtorja ...
kot če bi me kdo vprašal, kaj sem hotel povedati recimo z metaforo "kot da polž diha svetlobo". bogve kaj ... vsak miselni duktus v procesu kreacije niti ni povsem v zavesti, ni racionalen ...
bi vprašali dalija, zakaj imajo na njegovi sliki "skušnjave sv. antona" sloni dolge, tanke, pajčje ... nogice?

jao.

brez zamere in lep dan, mojstri.

dani

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
04. 11. 2009 ob 08:53

Sej, sej! Dober esej!
Krivico nam(a) delaš Dani. Ko pita, ne skita, sej veš. Al pa po naše: kdor jezika špara, kruha strada.

Midva z abramom sva čist lepo vprašala in K. nama je pojasnila.
In zdaj vemo: če ne vemo kako in kaj, pač vklopimo računalnik in potem gospod Word sam naredi tako, da je prav. Dober tale poet Bill Word Gates.
Za razliko od Dalija, ki je pa res točno vedel, zakaj je narisal tako, kot je. Je pač prej mal pomozgal in si je sam zamislil, kaj naj na koncu ven pride. Ni čakal tako kot oni iz znane pripovedi, ki je koval in koval in na koncu odgovoril radovednežem, da se bo že izkazalo na koncu: če bo špičasto bojo vile, če pa ploščato pa lopata.

Zastavica

Dani Bedrač

Poslano:
04. 11. 2009 ob 09:13

hehehe, ma kaka krivica, peter!

tako pač je, oz. se mi zdi, da bi naj bilo, oz. se mi zdi, da tako mislim, kadar o tem sploh mislim ... itd.

ljubčki zlati biserni!
dani

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
04. 11. 2009 ob 09:20

reče se lupčki ne ljubčki
:-D

Zastavica

abram

Poslano:
04. 11. 2009 ob 11:38

Kerstin

Hvala za tole zanimivo pojasnilo. Vprašanje je bilo, o tem ni dvoma, dobronamerno. Res me je zanimal razlog za to ravnanje. V Wordu pa imam vedno izključeno samooblikovanje, zato sploh na to nisem pomislil. :)

Dani Bedrač


…edini vsemogočni bog v lastnem ustvarjalnem vesolju in lahko počne vse! njegovo kreacijo ne sme nič omejevati…

Že mogoče, če bi ne bilo pravopisa in slovnice… Zato mi gre rahlo na smeh, ko imajo pesniki težave z rodilnikom, skloni in gramatiko. :))))

Pa brez zamere, šalim se. :)

Lp, Abram

Zastavica

Dani Bedrač

Poslano:
04. 11. 2009 ob 13:56

abram moj zlati,

vsemogočni bog v lastnem literarnem vesolju obvlada pravopis in slovnico u nulo ali v lulo (hehehehe, in njegove kreacije ne sme nič omejevati!), nima nikakršnih težav z rodilniki, skloni in podobno navlako.
pač pa vse to uporablja povsem svobodno, neobremenjeno in v skladu s svojimi trenutnimi stanji, hotenji, navdihom ...
ali pa tudi fonetično, v slengu, ipd.
če najdeš v mojih pesmih kak podoben kiks, ti kupim burek! :) ;)

lepo bodi in seveda se vsi šalimo. :)

dani

ja, pero, lupčki je bolj prav!

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
04. 11. 2009 ob 14:11

Moram komentirat!
Nekateri nismo prišli "učeni" na ta svet in dopuščamo, da se še kaj naučimo.
Možgančke imamo odprte. Nisem študirala pravopisja, pa kljub temu pišem.
Zanima pa me, kaj je potem to "svobodna pesniška oblika"?
Zanima me tudi, zakaj nekateri najprej čistijo prag drugega? Tega nikoli ne bom razumela :-)

S

Zastavica

Dani Bedrač

Poslano:
04. 11. 2009 ob 14:14

hehehe, silvia, eni pač nimajo pred svojim pragom smeti.
no, najbrž se jim (nam?) tako zdi. ;) :)

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
04. 11. 2009 ob 14:18

V bistvu so tisti lupčki - bolj lumpčki :-)


S

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
04. 11. 2009 ob 14:20

ne LUPČEKI, al pa je lahk tud LUPEČEKI.
Smo že taki da najraj čistimo tam, kjer je najmanj smeti. In to je zmeraj pri sosedu. Doma jih je vedno več. in več in več in več in več....
zaka bi se človk doma matral, če je pr sosedu prej fertih.... ?

Zastavica

Dani Bedrač

Poslano:
04. 11. 2009 ob 14:22

hehehehe, lupeček peter biserni!
tako je.

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
04. 11. 2009 ob 14:24

Zakaj pa potem pri meni nihče ne počisti, se že vun ne vidm. :-p
S.

Zastavica

Dani Bedrač

Poslano:
04. 11. 2009 ob 14:27

silva, če hočeš, tudi omedem in spoliram.
tebi takoj. :) ;) :)

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
04. 11. 2009 ob 14:28

heh
najbrž tud ti bolj pr sosedu pučeš in domu vlačiš

Se pa lahko tudi tebe lotim(o), ampak jaz tako rad jezim Kerstin, sploh ne vem zakaj, sploh ne vem zakaj!

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
04. 11. 2009 ob 14:32

Is this love????? :-)

Velja za oba hehehehe
S

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
04. 11. 2009 ob 14:35

u madona, še en
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiing!

ni love
je samo
lov

:-D

p.s.
kir bo prej, dani?

Zastavica

Dani Bedrač

Poslano:
04. 11. 2009 ob 14:36

matr, peter, ti praviloma zadeneš žebljico na glavico ali glavico v slavico ...
seveda je tako. silvo bi pa jaz poliral, pred tem pa jo prosim omedi. :) ;) :)
jao, prasc sem. ;(
kerstin pa je seveda treba malo jeziti. bo ostala skromna in dobra kot je.

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
04. 11. 2009 ob 14:40

Jap, fantje. Poklon Kerstin. :-)
3, 4 zdaj ....

S

Zastavica

 1 2 > 

Komentiranje je zaprto!