Zalkina pesem GNEZDO mi je všeč, z nje se preliva - pač Zalkina
meglica in kot je sama nekoč zapisala za eno mojo, ji vračam: odvod
je super.
In ravno tu se odpira vprašanje, ali je pesem že "končana", sam bi
namreč še zelo, zelo tuhtal o naslovu, saj mi je ob boku pesmi, kar
preveč "enostaven". Morebiti preveč "zameji" deltasti odvod s
ključem.
Ključ je ključen in lahko je vključen, priključen in
zaključen.
Perorez, tvoj komentar sploh ni od muh, daleč od tega, da bi pomislila, cepec, lalek bi bilo pa prav bogokletno :-D. Noro dejstvo je, da sem se okoli naslova blazno lovila. In res sem se zamejila, imaš prav, čeprav ne zavedoma (najbrž ni bil čas edini faktor - čeprav pride izgovor prav.). Ključno vprašanje, ki se mi je motalo po glavi, je bilo, ali naj vključim v naslov še kakšen detail, ki bi raztiral ali dajem meglici - suspenzu večjo vprašljivost z zakoličenim naslovom. Ne vem, če sem se odločila dobro, tudi ne vem, ma, ne vem, res ne vem ... Mogoče sčasoma ...
Hvala za namige, jih bom vključila v gruntanje. :-D
Ej, Zalka, večkrat poudarjaš ta t.i. suspenz in moram reči, da včasih ne razumem čisto, kaj kdo s tem izrazom misli, oziroma se mi včasih zdi, da ga ljudje "različno" pojmujejo. Mogoče je pa ta tvoja pesem, vključno z naslovom (v kontekstu suspenza, kot si ti ti namignila) primerna, da na njenem primeru malo pokramljamo ravno o pomenu in namenu suspenza.... Meni se zdi to zelo zanimiv in pomemben segment pri pisanju. Vabim urednice in vse, ki jih to zanima; morebiti je kakšen forum na to temo že izpisan?
Aj, jaj, jaj, Peter :-). si me pa spravil pred nalogo ... Kako razložiti nekaj, kar bolj čutiš kot racionaliziraš. Recimo, da ga sama razumem najprej v golem pomenu besede - odstranitev. Pri pisanju pa seveda ne gre za grobo odstranitev, brisanje nečesa, ampak nasprotno od zamejitve interpretacije napisanega. Suspenz razumem kot prostor, kjer se sprožajo v bralcu (ali konzumantu katerekoli umetnosti) različne reakcije. od čustvene pa do racionalnih vprašanj po "zaužitju". Seveda pa tu ne gre, da bi kar izpustili, rec. v poeziji dva verza in potem nadaljevali. Gre za tankočutno medplastje, podzgodbe, podsporočila, subtilno izpuščanje ali pa celo vnašanje informacij, ki odpirajo napisno za večpomensko branje. Po moje je suspenz uspešen takrat, ko naredi tisti "rajc", kaj je zadaj in zbudi domišljijo, ki pa je vendarle usmerjena/zmanipulirana, da pelje naprej in vse skupaj poveže. Pot domišljiji je prosta, cilj je pa določen? Hm? Če ta povezava ni dostopna, potem je to pomanjkljivost in napaka. Tako razmišljam. Kaj pa ti?
Ja, super si pojasnila svoje razumevanje in tudi jaz tako nekako dojemam razsežnosti zapisov na tisti plasti, ki je zaznačena z besedo "suspenz". (Meni je ta pojem relativno nov, kar malo "trendovski"...?) Torej ko z "umankanjem" nečesa v pesmi/prozi/drami ne povzročiš pomanjkanja, in točno s tem razpreš krila fantazije/interpretacij bralcu/gledalcu.
Podobno razumem to "teoretično finto" tudi v Aninem zapisu na enem drugem forumu, kjer je govorila o "sekvenčnem pisanju". Razumem približno takole: človek napiše (na primer) tri sekvence, čeprav bi jih moral za eksaktnost "zgodbe" napisati pet. Dve torej izpusti in s tem nič ne "poškoduje" osnovne zgodbe in hkrati vsaj v dveh sekvencah (ki ju ni) odpre pota domišljiji/interpretaciji. Tudi to s tvojo tezo o "cilju" zna biti zanimivo, ker lahko "odrežeš" tisti del, ki cilj razkriva.... jej jej jej jej!
Ujej. Kr švic mi teče, tk sn študiral glihzdajle.... ;)
Naj še jaz malo pomožganovadim: suspenz meni pomeni premišljen in nameren zamolčaj, lahko ga celo zapišeš, pa kasneje izbrišeš, ker dojameš, da z odstranitvijo pove veliko več ;-) sicer pa sem govorila o "medprostorih", ja, Peter, takrat je bil govora o sekvenčnem pisanju, te "medprosotre" pa tolmačim po Zalkino: energije, skrite med besede, ki se nekako prilepijo na besede, da npr. mir pomeni lahko povsem nekaj drugega v mirovniški ali ljubezenski ali otroški pesmi in celo v konstelaciji samo nekaj drugačnih besed ... Ti medprostori se mi zdijo veliko manj racionalni, so kot en putrček, ki je še v tekočem stanju prežmohtal tekst, preden je bil "pečen" in so seveda prekleto odvisni od bralca - kako je sposoben zmazati / vpijati nek tekst.
To je pa res zanimiva tema, zato prav upam, da se še kdo oglasi ...
Sam, podobno kot Perorez pri besedi suspenz, ne vem točno kaj bi z njo - oziroma kaj drugi hočejo z njo. Bi pa temu pesniškemu suspenzu, zamolku itd. rekel hkratno raz/od/za/krivanje in/ali za/razpro/od/stranjanje - od/za/stiranje, ki se potem, če ti le uspe, dogaja bralcu kot nekakšen 'preplet' vzporednic in bolj kot uspe več povedna je pesem. a je potem res, kot pavi Ana, vse (naprej) odvisno od bralca.
evo tomaž je eden tistih mojstrov ki zna prepletat vzporednice
tisto kar pa mene dvigne vedno, ko slišim/preberem besedo suspenz v literarnem kontekstu je njen nasilni karakter. Suspenz je po moje praviloma izveden brez soglasja ali celo proti "volji" suspendiranega. sicer se to lahko "pravilno" vklaplja v pomen suspenza tudi v poeziji. - nekaj, kar bi hotelo biti tam, vsi vemo da bi reeees hotelo, pa ni... -
dodal bi morda še, da je ta čudovita zalkina pesmica neizpodbiten dokaz, da žensko srce odkleneš tako, da vtakneš ključ kakega pol metra niže ... pa to le itak splošno znano. ;-)
No, no ... ključavnice in ključi niso tako enostavna zadeva. Vsak ne paše v vsako kot obratno. Važen je vzorec, a ne? Če vzorec paše potem se ključ zavrti in potem ... ah ... sopara, če imaš srečo.
hehehe, peter, zagotovo ni imela v mislih savne ... uporabi domišljijo: najbrž se ji z angelskega telesca med ljubljenjem dviguje sopara. kdo bi vedel.