Tale portugalski FADO avtor coprnica z
barja, je pa za moj okus tvoja najboljša pesem. Tako tekoča -
nežna in ker je položena v usta mornarja, se zdi še tolikanj bolj
temperamenta in nabita s čustvi.
Lepa. Mi pridihne utrip dežele, ki je ne poznam in je nisem nikdar
obiskal.
Zmoti me edino dvakratna ponovitev reke Tejo na koncu dveh verzov
iste kitice.
Ne vem; zdaj si zbrisal drugo Tejo, pa je ostala nekakšana luknja, se mi zdi. Nekam nerodno je zdaj izpeljano, a ta trenutek ne vem kaj bi bilo za popravit, če sploh kaj.
Pojdi ne breg reke Tejo, - (tole je mimogrede opažen škrateljc) ki bo zabrisala sled moje ladje in izjoči oči, da mi reka s tokom prinese tvoje bisere.
S tokom (s čim drugim pa?) - to je tisto kar me je zmotilo.
Nisem pa prepričan kaj bi bilo dobro; ali: in izjoči oči, da mi njen tok prinese tvoje bisere
in izjoči oči, da mi temna (ali nek drug pridevnik, ti vidiš sliko pred sabo :) naplavi tvoje svetle (ali ...) sledi (tvoja svetla zrnca ali kaj tretjega)
Ponovitev temna REKA ali TAJO ni potrebna, saj je razvidno (tudi zaradi NAPLAVI), da gre za reko.
Namreč, če že pilimo, so tile biseri zelo klišejski, zlasti v navezi z očmi.
V splošnem bi takole rekla: pesem ima svoj čar in gotovo veliko (neizkoriščenega) potenciala. Ni pa še dovolj dodelana. Ob branju sem imela ves čas občutek, da gre za prevod. Oprosti, Teja, nikakor tega ne mislim žaljivo.
Če bom utegnila, jo v naslednjih dneh vzamem pod 'drobnogled', če želiš, seveda. Če ne, mi kar povej, ne bom nič užaljena. :)
Najprej hvala, ker mi pomagate izpiliti, ker se trudite z okornostjo pri reku, ki bi vendar morala teči tako gladko :)
Naj pa najprej pojasnim, Kerstin, da v nobenem primeru ne gre za prevod in ne glede na to, da ni mišljeno žaljivo, se mi zdi, da ta pripomba nehote odvzame pesmi njeno vrednost in avtentičnost, pa prosim ne zameri tega mojega občutka. Zdi se mi namreč, da pri svojih letih ne rabim tujega perja in če bi nekaj prevedla, bi napisala, kdo je avtor , saj bi se s tem malo "pohvalila", da sem prevedla nek original. A portugalsko žal ne znam.
Pesem je napisana na tak način namerno, predvsem zato, ker sem v mislih imela pred očmi portugalskega ribiča in bi si težko zamislila njegovo ljubezensko poslavljanje bolj tekoče, ker gre za preprostega mladega moža, brez šol, ki morazaradi dela oditi od ženske, ki jo ljubi. In ji v svoji bolečini, ker odhaja govori tisto, kar mu leži na duši. In drugič zato, ker sem sem prav s tem želela poudariti, da gre za pesem iz tujega okolja. Toliko v "bran" meni in pesmi :))) ;)
Hvala, Kerstin za pripombo okrog biserov oziroma za ponujeno rešitev.
Bi bilo takole boljše? (vsekakor sem si drznila zadržati del tvojega predloga, upam, da lahko):
in izjoči oči, da mi s svojo širino naplavi tvoje svetle sledi. Kerstin, vesela bom, če boš utegnila in jo bolj "na drobno" pogledala :)).
In Lisbona se mi je napisala nehote (zatipkano), ker mi pišemo LIZBONA, res je . Popravim takoj in tudi tisti nesrečni ne, ki si ga opazil, Tomaž.
ajda # Poslano: 10 Sep 2009 22:01 - IP: 89.142.44.7 Odgovor Navedek Spremeni Briši
FADO (spomin na Lizbono) avtor coprnica z barja
Se človek v mislih kar preseli tja, tako doživeto si zapisala in verjamem, da ni bilo samo v tvojih mislih.
lp, ajda
aja, eno črko ti je popapalo na koncu:) izjokal(a)
coprnica z barja # Poslano: 10 Sep 2009 22:04 - IP: 93.103.95.118 Odgovor Navedek Spremeni Briši
Ajda, hvala, tekla popravt. :))
res je, Lizbona ni samo v mojih mislih, je doživeta in Fado slišan v živo. hrepenenje po Portugalski spet pa ostaja.
lep večer ti želim
Teja
Tomaž Mahkovic # Poslano: 10 Sep 2009 23:22 - IP: 195.210.200.247 Odgovor Navedek Spremeni Briši
Joj, sem spregledal, da je že odprta tema pa sem jo še enkrat - prosim urednice, če ju lahko združite.
Lp
Yoda # Poslano: 10 Sep 2009 23:31 - IP: 80.95.235.74 Odgovor Navedek Spremeni Briši
Tud men je zlo všeč! Glede besede Tejo - Zakaj je ne bi preprosto zbrisala v drugi vrsti? Če s tem ne porušiš ritma, al ga?
V glavnem super je!
Lp y.
coprnica z barja # Poslano: 10 Sep 2009 23:38 - IP: 93.103.95.118 Odgovor Navedek Spremeni Briši
Yoda, hvala :)
in točno to, kar predlagaš, sem malo pred tvojim komentarjem nardila. Men se zdi v redu :) Ritem je prost, sej tud ta ribič ni neki sofisticirano bitje, je preprost ribič, ki se poslavlja od svoje ljube. Tko da po moje ga nč ne zruši. al ga? :)
Sem pa hvaležna, da si dal predlog, potrdil si mojo potezo, če ne bi prej nardila, bi te upoštevala. če seveda pade še kak, pa clo boljši od najine ideje, pa poskusmo še drugač
TENX ;) al kot rečejo nekje drugje, kjer govorijo lepo slovensk: Hvala za pomoč
Tvoj predlog za verz z očmi se mi zdi super, Teja.
Kar se tiče avtentičnosti, sploh ne dvomim vanjo! Niti ne namigujem ali 'sumničim', da bi šlo za prevod. Vendar je v njej nekaj, nek 'prijem', ki me je 'spotaknil' - in prva asociacija oz. misel je bila "kot bi šlo za prevod", ne da bi v resnici mislila, da to ni tvoja pesem. Me razumeš? Kaj je bilo to, pa moram še pogruntati. :)
Najprej hvala Tomaž, ker si tako zgoščeno napisal ravno to, kar sem hotela s tem "prijemom", kot ga je dobro imenovala Kerstin. Točno to sem si zamislila, melanholično hrepenenjsko pesem, ki odraža pripoved ribiča, ki gre na morje, ker fado je pravzaprav pripoved, izpoved. (Kot sem že prej napisala, hotela sem tudi poudariti, da gre za zgodbo, ki se dogaja v tujem okolju). Prvotno so fado peli samo moški, peli so svoje zgodbe, ribiči, študentje...
Kerstin, saj nisem zamerila, res ne :). Dam roko, ker sem ti hvaležna, da si se v tako globoki nočni uri sploh usedla k Fadu in te je mal "zdrmal" ;), v zame najboljšem pomenu, ker si mi dala krasen predlog za tisto ponavljanje Teja ali reke. in s tvojim dodatnim pojasnilom sem do konca razumela, zakaj taka asociacija. ;)
Vsekakor bom vesela še kakšne pripombe, če boš fado seveda še kaj žvečila. Sicer hvala že za tisto od ponoči.
Hvala tudi za lepe želje in tud tebi lep, čeprav deževen dan
Najprej: pesem mi je všeč, da ne bo nesporazuma. Ima nekaj, pritegne. Nek twainovski privlak (in na to me je najprej spomnila, čeprav je pesem Alabama v Tomu Sawyerju čisto drugačna :)).
V pesmi je veliko poetike, mestoma je prisoten notranji ritem, ki ji je še v prid. Zato pa ponekod, kot sem zapisala, 'spotakne' bralca oz. vsaj mene. Zlasti v tretji kitici in v prvih dveh verzih šeste kitice. Ta dva sta res nekako okorna, ne le 'prozna', že skoraj 'spisna'. Ta del nekako spominja na malo nespreten prevod. In še nekaj me je asociiralo, da sem tako zapisala. Kitice. Pesem je razdeljena na štirivrstičnice, ki pa so zelo različne po številu zlogov, po notranjem ritmu, po 'toku', kako gredo skozi pri branju. Seveda pri prostem verzu načeloma s tem ni nič narobe. Imam pa občutek, da bi tekla bolj gladko in prepričljivo, bolj 'kompaktno', če ne bi bila za vsako ceno v štirivrstičnicah.
Npr.:
Poslavljam se od tebe, moja lepotica. V umirajoči noči, ko jutro še ni stopilo pod okensko polico, božam tvoje alabastrno telo.
Ta kitica ima res prisoten in privlačen notranji ritem, ki pa v naslednji preide v popolno 'neritmičnost'. Takšni preskoki motijo.
S seboj bom nesel okus po tebi, v sanjah bom plul s teboj; ko mi bodo viharji bičali obraz, me bo hrabril spomin nate.
Predlog:
Okus po tebi nesel bom s seboj; skozi moje sanje bova skupaj plula; tvoj spomin bo moj pogum v viharjih.
(Tole na koncu sem prebesedila zaradi klišeja 'viharji bičali obraz'.)
Odhajam z galebi daleč na odprto morje, med divje valove in v peščene sipine, kjer bom med delom mislil nate in se ljubil s tvojo nevidno podobo.
Predlog:
Odhajam za galebi na odprto morje, v razburkanost in na sipine, kjer bom delal, kjer bom mislil nate in se ljubil s tvojo nevidno podobo.
Ko se bo sonce vzbočilo na nebu visoko nad Lizbono in boš prezračila bele rjuhe, obleci pisano krilo.
Pojdi na breg reke Tejo, ki bo zabrisala sled moje ladje, in izjoči oči, da mi njena širina naplavi tvoje svetle sledove.
Daleč bom takrat, a tvoja ljubezen in tvoje hrepenenje me bosta klicala nazaj; ko bom utrujen legel na mokre ribiške mreže, bom v soncu iskal odsev tvojega obraza.
Predlog:
Takrat bo tvoj daljni klic dosegel moje hrepenenje. Ko bom na mokre mreže utrujen legal, bom v soncu iskal odsev tvojega lica.
Že zdaj ob slovesu čakam vrnitve v tvoje mehko naročje, v tvojo dišečo sobico v Belemu, kjer si dobra z menoj in kjer si samo moja.
A če se ne vrnem, obleci črno obleko, obraz pokrij z gosto tančico, v srcu me prikliči, da bova skupaj izpela trpko tišino.
(Preoblikovala sem frazo 'izjokati bolečino'.)
V svojih predlogih sem se tudi izognila ponavljanju besed obraz, črno, izjokati, pa tudi nepotrebnim pridevnikom, npr. ribiške (mreže) in peščene (sipine).
V sporočilo in sam tok zgodbe seveda nisem posegala, niti ne vidim potrebe za to.
Kerstin, hvala ti, ganila si me. Iskreno in zares, in hvaležna sem ti, da si si vzela čas za moj fado. Upoštevala bom vse tvoje dragocene pripombe in ga popravila.