Forum

kača čaka - čakam kačo

Tale pesem KAČJA PREROKBA (ŠSC # 2) avtor Kerstin, je po moje hudo zdrdrana.

Absolutno se strinjam, da je mnogim zelo všeč, vendar ne razumem zakaj točno? A zgolj zaradi nekega horor vzdušja, kot na primer tiste bitke v "Gospodarju prstanov?" Al kaj!?
Al***** (no, na tem mestu sta mi sistem in slaba povezava požrla kar nekaj teksta, ki ga najbrž ni škoda. Ostala je samo še dilema, ki jo bom zapisal še enkrat....)

Vprašanje se mi namreč postavlja, ali je pesem res toliko boljša, ali je vsaj na ravni najboljših avtoričinih pesmi, da dobi oceno "umetniški presežek", ali se zdi umetniški presežek tudi v resnici?
Vse skupaj pa lahko vzamete tudi za retorično vprašanje....

lpp
 
 1 2 > 

Tomaž Mahkovic

Poslano:
31. 08. 2009 ob 08:16

No, meni ni ravno všeč - ne vem točno zakaj, čeprav se mi zdi, da prikazuje neodgovoren odnos do iz/obilja in na način coprniškega zaklinjanja želi na nekaj opozoriti ali to uničiti - izgnati zlega duha!?

Zastavica

abram

Poslano:
31. 08. 2009 ob 12:17

Aleksandrine produkcije so pogosto precej zahtevne. Treba si je vzeti čas. Pa razmisliti... :)))

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
31. 08. 2009 ob 12:51

Produkcije?

Jep.
Se mi zdi, da ravno v tem grmu tiči zeko.

Zastavica

abram

Poslano:
31. 08. 2009 ob 13:26

Perorez


Oprosti! Ne razumem te. Pojasni, prosim! Lp

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
31. 08. 2009 ob 13:50

Po
moji teoriji
je s poezijo tako, da imamo produkcijo pesmi, kadar jih sestavljamo in zlagamo iz ritma in iz rim, (včasih se celo kaj smiselnega izide,) do umetniških presežkov in presežnikov, pa se mi zdi, da se je v letu 2009 na ta način težko povzpeti. Če ne celo nemogoče.

Meni pa so bolj všeč napisane pesmi, ki bi naj bile (praviloma) stvar nekega navdiha. Običajno pesniškega. Lahko tudi na primer ljubezenskega....

Ravno pri Kerstin se mi zdi, da se ti dve ravni zelo lepo ločita, a včasih imam občutek, da jih ona sama postavlja na enako raven, s čimer, (zopet: po moje), dela s svojo produkcijo "škodo" svojim pesmim, ki jih sicer napiše. (Ko jih torej ne producira).

Pri produkciji pa se pojavi še ena grozovita nevarnost.
Hiperprodukcija....

To je pravzaprav vse, kar lahko pojasnim.

Zastavica

abram

Poslano:
31. 08. 2009 ob 14:55

Perorez

Sam uporabljam ta samostalnik za najbolj splošno imenovanje (tudi literarnega) dela, stvaritve, teksta in podobno. Še en heretičen kliše več v moji retoriki. Uporabljal ga bom le, če bo res nujno. S tvojimi splošnimi ugotovitvami se bolj ali manj strinjam, v zvezi s Kerstin pa ne. Upam, a ne bo zamere! Pogovarjam se lahko samo s tistimi, ki vsaj o določenih stvareh mislijo drugače od mene. Za to gre. :)))

Vsekakor produkcijo razumeva vsak po svoje. Zakaj? Le kdo ve?

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
31. 08. 2009 ob 14:57

Tomaž, kar dobro si zadel poanto, s tem, da se tisto iz/obilje lahko veže tudi na duhovne oz. medčloveške odnose, ne nujno na materialne dobrine.

Ne gre pa za 'izganjanje', čeprav si seveda lahko tako interpretiraš; sama vidim v teh 'litanijah', ki se ponavljajo, nekakšen 'refren' nečesa, kar je bilo napovedano (pa ne a'la Nostradamus) in se je že uresničilo; tale 'bo' (da leto šlo BO v greh) se dejansko že dogaja oz. se je že (skoraj do konca) zgodilo. Seveda tudi 'leto' pri tem ni le 365 dni. Leto je navsezadnje le še eno od človekovih pomagal, s katerimi razmejuje nekaj, kar samo po sebi sploh ne obstaja - čas.

Kača je torej nekak 'ljudski pevec' (kot so včasih opevali razne vojne, bitke idr. zgodovinske dogodke ;), ki 'poje', ker človek peti več ne zna in tudi ne more.

Simbol kače je lahko + ali -, saj kača ni nujno nekaj slabega.


Perorez

O tem, kako nastajajo izpod mojih prstov te po tvojem poimenovanju 'produkcije', sem na forumu že razlagala. Ti ostajaš dalje pri svoji teoriji, ki - kot teorija - ima nek svoj smisel; zame pa ga nima, ker meni praksa (mojega pisanja) kaže drugače. Morda je težko razumeti in verjeti, da se pri pesmih s formo le redko trudim v iskanju rime (in še takrat me marsikdaj ponese v še širši svet, prim. praseta in matoki), a tako pač je, tako iskreno povem, drugače ne morem. Z izrazom 'produkcija' (in s 'protipomenko' napisana (= dobra) pesem) žališ bistvo moje poezije, ki se enkrat rodi kot sonet ali pač v neki formi z rimo in ritmom, drugič v čisto prostem verzu, tretjič kot nek splet obojega. Bistvo pravim zato, ker so takšne t. i. produkcije vedno bile neločljiv del mene in sem jih, ko sem čutila, da postajajo votle, za nekaj let 'pustila stat', kar se seveda lahko spet kdaj zgodi - ampak vedno bodo. In ne bom se trudila s štetjem zlogov in merjenjem stopice in rimanjem za vsako ceno. Prvega nisem počela nikoli, to sem od nekdaj 'slišala'. Drugega ne počnem že vsaj sedem let. Kar vam tukaj ponudim v branje, je prišlo iz mene kot čisti navdih, kot en delček mene same, iskrena izpoved/mnenje/upanje/brezup itd. Produkcija tu zraven nima ničesar.

'Rekord' svojega ustvarjanja (ne kvalitativno, ampak kvantitativno) sem dosegla leta 1998, ko sem v enem letu napisala skoraj 500 pesmi. In to vse v prostem verzu. Toliko o hiperprodukciji.

Jaz pesmi ne sestavljam.
In ne zlagam.
Pišem jih.
Tako, kakor mi pridejo. Enkrat močneje, drugič bolj nežno, razpadlo v prosti verz.

Resnično dober pesnik (s čimer ne cikam nase) bo znal tudi leta 2009 v formo naliti tako vsebino, ki bo gladek umetniški presežek. To je pravzaprav šele pravi izziv! V nekaj 'preživetega' vdihniti dovolj močno aktualnost, da pri odprtih, čeprav zahtevnih bralcih zaživi v današnjem trenutku. Menim, da takšna absolutna prepričanja ne spadajo v umetnost.

Ker svojih pesmi še zdaleč nimam za nedotakljive ali popolne, si seveda še naprej dobrodošel, da jih pokritiziraš. Res pa je, da se na tovrstne kritike, pri katerih je očitno, da sva vsak v svojem svetu (ne trdim, da je eden pravi, drugi pa ne), ne morem več odzvati, ker sem pravzaprav povedala o tem že vse.

Lep pozdrav!
Kerstin

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
31. 08. 2009 ob 15:13

No, o pesmi sem že.
Zdaj pa še malce zagovora forme: slajše mi je vrhunsko vino iz brušenega kozarca kot iz kahle, čeprav ne izgubi na okusu - ali pač?!
Seveda pa ga lahko z enakim ali še večjim užitkom ližem s kakšnega golega teleščka. :D

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
31. 08. 2009 ob 15:23

In obratno Tomaž!

Tudi za en klinc brlozga je slajša iz keliha, kot iz kahle.
Probelm ni v vinu, temveč v prepoznavanju, ali je žlahtnina, al šmirjak.
Pa tud, če smo iskreni, šmirjak je dober, da se žlahtnina ne potegne....
Iz popka je pa običajno pretoplo.

In Kerstin, nisem hotel biti žaljiv do tvojega pisanja. Tvoj kolega je nastavil fino iztočnico, pa sem napisal, kar sem napisal.
Škoda, da nočeš razumet in ne vidiš različnih ravni svojega pisanja.
Verjamem, da ne šteješ zlogov in ritma, a s tem je tako kot s plesom. Ko znaš, ne šteješ več korakov... vendar pozor. Temu se v drugačnem kontekstu reče tudi profesionalna deformacija...

Ne moreš pa tako raztegovati enih trdnih simbolov, prosto po potrebi.
Kača je od Raja naprej negativna.
Čeprav je čist koristna žvauca.

Pa ne loputaj z vrati, he he... :-)))

lpP

Zastavica

Zalka Grabnar

Poslano:
31. 08. 2009 ob 15:42

Tomaž, kar dobro si zadel poanto, s tem, da se tisto iz/obilje lahko veže tudi na duhovne oz. medčloveške odnose, ne nujno na materialne dobrine.

Ne gre pa za 'izganjanje', čeprav si seveda lahko tako interpretiraš; sama vidim v teh 'litanijah', ki se ponavljajo, nekakšen 'refren' nečesa, kar je bilo napovedano (pa ne a'la Nostradamus) in se je že uresničilo; tale 'bo' (da leto šlo BO v greh) se dejansko že dogaja oz. se je že (skoraj do konca) zgodilo. Seveda tudi 'leto' pri tem ni le 365 dni. Leto je navsezadnje le še eno od človekovih pomagal, s katerimi razmejuje nekaj, kar samo po sebi sploh ne obstaja - čas.

Kača je torej nekak 'ljudski pevec' (kot so včasih opevali razne vojne, bitke idr. zgodovinske dogodke ;), ki 'poje', ker človek peti več ne zna in tudi ne more.

Simbol kače je lahko + ali -, saj kača ni nujno nekaj slabega.


Kerstin, živjo,
sama veš, da vedno iščem vsebino v pesmih, da formo sicer občudujem, da pa name ne naredi posebnega vtisa. Naj bo kahla ali kelih, meni je važno, da drži tekočino - včasih vodo, včasih vino. (no pa je nastala vogalna, he, he) ampak to nima veze.

Pri Kačji prerokbi sicer razberem marsikaj, predvsem to, kar je napisal Tomaž, me pa moti zadnja kitica, če odmislim refren, ki ga razumem in se strinjam, da mora zazveneti na koncu prerokbe kot odmev. Praviš, da je vsebina aktualna in da govori o materialnem preobilju, kar jasno razberem. Sama utemeljuješ tudi človeške odnose, ki jih jaz ne bi vnašala v razlago te konkretne pesmi. Zdi se mi nevarno, če želimo v razlago potisniti čim več pojasnil. Če se tega zavedamo že, ko pišemo, se misel bolj izčisti. Kakor koli, ne vidim s čim se tozadevno povezuje zaključek pesmi. Zdi se mi, da je nekako "na silo" pripeljano avtoričino razmišljanje (sicer izvrstno zakamuflirano - si ga sama opazila kot svoje stališče?), ki razblini moč prerokbe, ki je napisana v zanosu obsodbe (obsojanja).

Vem, da je to stvar debate, a me resnično zanima tvoje razmišljanje, zakaj si na koncu vnesla zadnjo sliko, če ji tako rečem. - Samostojno jo razumem v bolj političnem smislu in mi nikakor ne vleče na medsebojne odnose v čistem pomenu. Za prerokbo, kot pesem označuje naslov, bi pa sama krepko razmislila, če res paše zraven. Ampak kot rečeno, lahko, da je ne razumem.

Brez zamere,
lp,
Zalka

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
31. 08. 2009 ob 16:20

Se moram kar oglasiti.
Nisem se mislila, ampak evo. Pesem je postala podčrtanka zaradi večplastnosti, zaradi tega, ker dopušča toliko interpretacij. Zato mi je bila všeč. Poleg tega je po Kerstinino brezhibno dodelana, enim to ne pomeni ničesar, drugim je forma podpora idejam, tretjim pa je forma vse. No, jaz formo cenim, ne maram pa prisiljenosti, besed, vklepanih v besedilo zgolj zaradi rime. Apak, ljudje, tega v tej pesmi ni.

Zakaj se oglašam?
Ker ste "razložili" pomen besedila, jaz pa tega ne maram. Hočem, da mi pesem govori sama, samo moja interpretacija me bo prepričala. Tako da, se vam ne zdi, da je preveč hude krvi zavrelo v sicer dobro čutečih pesniških dušicah???

Glede hiperprodukcije pa toliko: Če je kdo hiperproduktiven, je Kočijaž in tega se zavedam. Tudi tega, da potem vsa ta produkcija niso dobre stvari in da nekatere "stvari" celo pesmi niso. Ampak vsak ima svoj vzgib za število objavljenih pesmi. Ocenjevalci pa so tu zato (člani in nečlani), da ocenijo, če hočejo. In da komentirajo, skritizirajo.
Volentieri! :)))
Za nekoga je že deset pesmi na teden hiperprodukcija, za drugega pa niti 1000 v treh letih ni, ker to uporablja za svoj ventil ...vsak dan na ta način pač kaj pove (he, he, ni prepovedano, na srečo).
Oh, sem šla stran od kače. ... Sorry.
Torej, kača je povedala, mi pa tudi.
Svit bi rekel: Naj bo mir.

LP vsem, pesniki.
:)

Lidija

Zastavica

abram

Poslano:
31. 08. 2009 ob 16:30

Kerstin

Brrrrrrrrrrrrr. Brrrrrrrrrr.

Grozno trdo si z lokom pritisnila na strune prastarega instrumenta. Strašno, glasno in pretresljivo igraš na piščal iz srčne kosti. Kar peni se kri skozi kačja usta in oči.

Op. pis.

Moj komentar tega teksta na drugem portalu.

Abram

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
31. 08. 2009 ob 17:16

Zdi se mi nevarno, če želimo v razlago potisniti čim več pojasnil.

Pozdrav,

to ni pojasnilo, temveč le možen pogled na pesem.
Zadnja kitica (so mrtve žrli ... poslavljali): ko enkrat požremo seno do opek in srce do kosti, pa naj to vzamemo kot politični apel (recesija ipd.) ali kot medsebojne odnose ('prijatelji' ti odžrejo npr. službo (zlata zrna), partner ti požre srce ipd.), ne ostane več kaj za požreti. Le še trupla. Ostanki - materialni ali duhovni. Ne moreš pogreti več ne juhe ne bližine, samo še očitke. In to je pravzaprav konec sveta, v takem ali drugačnem smislu. Lahko tudi norost, konec razuma. Oz. konec (so)čutenja.

Prerokba. Navsezadnje gre za štorijo. Prerokbo lahko jemljemo smrtno resno ali pa kot 'štorijo' (izmišljotino, bajko, prevaro).

Perorez, ne loputam z vrati, to niti ni moja manira. Celo v zgornjem postu (spet) omenjam odprtost. :) Je pa res, da zapiram vrata pred dogmami oz. teorijami, kakršne navajaš:
Po
moji teoriji
je s poezijo tako, da imamo produkcijo pesmi, kadar jih sestavljamo in zlagamo iz ritma in iz rim, (včasih se celo kaj smiselnega izide,) do umetniških presežkov in presežnikov, pa se mi zdi, da se je v letu 2009 na ta način težko povzpeti. Če ne celo nemogoče.

Ne moreš pa tako raztegovati enih trdnih simbolov, prosto po potrebi.
Kača je od Raja naprej negativna.


Če bi sprejela takšne zamisli, bi čutila, da sem zares zaloputnila vrata - svoji in ustvarjalnosti drugih (z abramovimi besedami) 'heretikov' :).


Lidija, Abram, hvala za sodoživetje.

Kersssstin ;)

Zastavica

Zalka Grabnar

Poslano:
31. 08. 2009 ob 17:40

Pesmi se tudi razlaga in s tem ni nič narobe! Da pesem govori sama zase, je kliše, oprosti, ker sem tako direktna.
Ja, pesem zazveni, sama pravim, da ustvari neko metafiziko. Enkrat bolj uspešno, drugič manj in to se da razložiti na tak ali oni način. Meni se recimo zdi prav dotični primer odličen, kako lahko spretno vpletanje v formo zapelje pesnika v preveč besed, v predolgo pripoved, pojasnjevanje, dopovedovanje ene in iste stvari na različne načine itd, ker sta rima in ritem tekla. S tem ne mislim nič slabega, le opažam, da se se to dogaja predvsem tistim, ki so zelo spretni v formi.

In konec koncev, menim, da je debata konstruktivna in da se bomo vsi še veliko naučili. Sploh pa upam, da debata Kerstin omogoča, da bo lažje ustvarila distanco in ji mogoče odprlo nove kanale razmišljanja.

O tem sem že veliko pisala in tudi govorila na srečanjih. Kritike je blazno težko goltati, predelati in izluščiti tisto, kar je bistveno za lastno ustvarjanje. Sama se zelo dobro spomnim, kako sem se znojila na prvih takih preizkusih in še danes se mi poveča pulz, ko me kritizirajo. Ampak to je del ustvarjanja. Dajemo se na papir in nam je težko, ko kritizirajo, ampak vedno znova se moram zavedati, da se kritizira tisto, kar je napisano in ne nas osebno. Poleg tega je veliko bolje, da se o tvojem delu govori, kot pa obratno.
In menim, da se tega slednjega tudi Kerstin zelo dobro zaveda!

Komentiranje, razlaganje tudi kritiziranje z namenom biti konstruktiven in odkrivati plasti avtorju samem (o, ja! velikokrat se zgodi, da avtor sam niti ne vidi, kaj se razbere iz napisanega.) in tistim, ki ne razumejo, je namen tega foruma.


Vse v dobri nameri.
Z.

Zastavica

Zalka Grabnar

Poslano:
31. 08. 2009 ob 17:44

Kerstin hvala za pojasnilo, zdaj razumem, kaj si hotela napisati, (subjektivno pa menim ), da je to odveč v pesmi.

Sem pa tudi jaz sodoživljala tvojo pesem, (skoraj) do konca. :-)

Držte se babe, upsovkse :-)
Lp,
Zalka

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
31. 08. 2009 ob 18:05

Zalka, saj moraš biti direktna! Veš, da imam jaz to rada, pa ne samo pri tebi.

kar sem povedala, je samo moj pogled, jaz osebno ne maram razlaganja pesmi, seveda pa se pesem lahko tudi razlaga, nekatere se celo mora ... Samo, če se ne razlaga, mi prej sede!
;)
:)

LP, Lidija

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
31. 08. 2009 ob 21:19

Me veseli, Zalka. ;)

Še nekaj o kači kot pozitivnem liku, kot jo poznamo iz nekaterih pravljic, zdajle sem se spomnila naslova ene in našla na wikipediji tole:
Bela kača s kronico - Bela kača s krono na glavi je pomagala otrokom neke družine pri jedači. Ko se je kača najedla, je na tla spustila krono in se skrila v luknjo. Mati je pobrala kronico in ugotovila, da dobrine, ob katero položi to kronico, nikoli ne zmanjka.


Kerstin

Zastavica

Zalka Grabnar

Poslano:
31. 08. 2009 ob 22:18

Hoj, poznam pravljico in sem jo našla tudi v http://sl.wikipedia.org/wiki/Bela_ka%C4%8Da_s_kronico za tiste, ki je ne poznajo.

Tu razlaga simboliko kače na način, ki se ujema s tvojo pripovedjo, se pa ne ujema s časom tvoje prerokbe. Ta časovni preskok znaka/simbola je lahko zanimiv, je pa tudi dvorezen, saj se je krščanska vera zejedla na različnih nivojih in prenekaterikrat (celo večinoma) pripomore k razbiranju simbolov.
Ampak ne bi o kači, ker zame ta kača deluje. Meni se sicer ne zdi dobrohotna, ampak hinavska, ker napoveduje, ne pove pa, kaj bi bilo treba storiti, sicer pa, tega ni povedal noben prerok (dober ali slab - vse ista figa:)).

Bolj me je žulila ta zadnja kitica in mi res ni dala miru, zakaj mi skače ven in me moti kot kamen v planinskem čevlju (jaz pa brez debelih zoknov, he, he). Tvoja pojasnjevanja pa me niso prepričala in pomirila.

In ja, seveda sem našla tisto, kar sem pisala že prej, a morda nisem dovolj utemeljila, saj sem "motnjo" bolj intuitivno zaznavala. Takole sem napisala :

Kakor koli, ne vidim s čim se tozadevno povezuje zaključek pesmi. Zdi se mi, da je nekako "na silo" pripeljano avtoričino razmišljanje (sicer izvrstno zakamuflirano - si ga sama opazila kot svoje stališče?), ki razblini moč prerokbe, ki je napisana v zanosu obsodbe (obsojanja).

Na to mi nisi odgovorila in menim, da si zapeljala samo sebe.


Če berem prerokbo, je suverena in konsistentna, verjetna in spretno napisana s svarečo atmosfero. V zadnji kitici pa se čas in atmosfera zamenjata. Atmosfera ni več svareča, ampak bizarno grozljiva. Čas pa se zamenja, saj je napisano, da se je že zgodilo in s tem podre prerokbo, ki je napoved in se še ni zgodila. Pesem pa zključuješ z refrenom.

Je rjula kača tam v robéh,
Da leto šlo bo v greh, bo v greh.



Refren je močen in deluje kot kakšen urok, ki se ponavlja in s tem vso vsebino/pesem "zapakira". Menim, da imaš v tej vsebini "tujek" Morda se v tebi povezuje, ker še nisi ustavrila distance do pesmi, bralcu pa prekine tok in zmoti. Mogoče sprva niti ne ve zakaj, meni se je tako zgodilo, ampak pesem kar naenrkat zgubi tisto moč prerokbe, sesuje se in nič več ji ne verjamem.

Upam, da sem bila razumljiva.

Lp,
Zalka

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
31. 08. 2009 ob 23:12

Vse to se je že zgodilo. Ne gre za prerokbo, kaj bo. Gre za pesem o prerokbi, ki je napovedala, kar se je potem tudi uresničilo.

Že v prvi kitici, ki se začne s 'prerokbo', je namreč preteklik, torej 'preskok v drug čas', v drugi spet (so skakale, so popasli, divjali, zažrle, se namnožile). Šele v tretji preide iz preteklika v sedanjik (rožljajo, dotakne, zafeclja), t. i. 'dramatični sedanjik', ki ga rabimo, kadar želimo v pripoved o nečem, kar se je že zgodilo, vnesti več učinkov (od humorja do srhljivosti). Zadnja kitica - vrh se že zlomi - se vrne v preteklik. Kajti vse to se je že zgodilo. Kača je rjula, pa zaman.

Saj je opozarjala, saj je rjula, pa nič, nihče je ni upošteval. Njena prerokba je bila ne le omalovaževana, kar docela preslišana. Ne gre za napoved, kaj se bo zgodilo, zato tudi ni prihodnjik rabljen nikjer drugje kot v odvisniku, ki sporoča, kaj je kača napovedala.
Povedala jim je, kaj bo,
pa vsem je skoz ušesa šlo. :)

Glej, jaz tisto kitico lahko vržem ven. Sem si nekajkrat prebrala pesem brez nje in ne morem trditi, da ji zaradi tega nekaj prav manjka. (Ne bi rekla, da gre za kakršno koli stališče, temveč za potencirano 'srhljiv' opis tega, kam je neposlušnost pripeljala - in da so to, pazi, sprejeli kot nekaj finega, se hranili z očitki, se pojili s krvjo, pa kaj za to, ho ho ho >> skrajna norost, ravnodušnost do lastne smrti ali celo hlepenje po njej.)

Ampak poanta ostane. To ni nekaj, kar se bo uresničilo, v kar naj bi bralec verjel, da bo tako. To je opis 'apokalipse', ki se je že uresničila, že zgodila. Tudi če vržem to kitico ven, ostanejo vsi prejšnji pretekliki, ki govorijo o tem, da je leto že šlo v greh.

Če bi tole kačico opredelila, bi jo opredelila v plus, ker se je trudila, rjula, a zaman. Ponudila je 'prerokbo' preostalemu svetu, naj si z njo pomaga, kakor ve in zna - in si torej ni. Že v prvi kitici je situacija opisana tako, da se vidi, da ljudi ni več (vsaj prištevnih ne), da gre vse v propad, od travnikov do zaloge hrane do živine. Kača je lajala, karavana je šla dalje. Skozi drugo kitico se potem vse to, kar se je zgodilo zaradi neposlušanja kačje prerokbe, stopnjuje in doseže vrh v tretji, kjer postane povsem nedvoumno, da je propadel tudi človek. Zadnja ponovitev 'refrena' je tam prav zato, da bi bilo jasno: prerokbe niso upoštevali. Zdaj pač svet (oz. predvsem človek v njem) je, kjer je.

Kača pa je ostala. Je rjula že prej, je rjula potem, ko so po travnikih pustošile kobilice, ko so ljudje žrli sami sebe in skakali v smrt, in je rjula še potem, ko je niso mogli več slišati, tudi če bi jo hoteli.

No, to je ta štorija. :)

Lp,
Kerstin

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
01. 09. 2009 ob 08:10

Bela kača s kronica.

Saj sem vedel, da če se ti ne boš spomnila te pravljice, potem se je ne bo nihče :-D

No, saj se mi ne ljubi iti v knjižnico, ker je z wiklpiklpedijo bolj tako-tako, ampak kolikor se spominjam je bila tista bela kačica s kronico:
1. bela,
2. s kronico
in
3. nekaj drugega, kar je bilo za kazen začarano v kačo/kačico ....

In sploh kače ne rjujeo in ne rjovejo, temveč sikajo, ampak dober, naj ti bo... da bo lahko licentia poetica še naprej pihala skozi priprte duri... ;)

Zastavica

 1 2 > 

Komentiranje je zaprto!