Dobrodošel z morja, poet. Smo že navajeni tvojih slikanj z
besedami, ki jih sestavljaš tako, da izumljaš tudi nove besede in
besedne zveze.
V zvezi z današnjo Stivanina avtor poet
imam eno vprašanje: kaj si želel povedati z: "Veter trne v sne."
Si mislil, da se strne ali da zabada trne ali kaj čisto drugega?
Morda bi bilo dobro ta verz povedati malo drugače, da bi ga jasneje
razumeli.
Vetra trnji zaspijo, mogoče to pomeni. Ko zaspi živost zaspi z vetrom in trni nehajo bodit. V sanjah je mir. Poet, je tko ali je drugač??? In kak pa je drugač, če je??? lp,hope
Eh, Lidija, ni panike, jaz toliko vem o tem kot ti, kak bomo pa prevajali če v slov. ne razumemo kaj je kaj... Mogoče je pa kje srečal kakšno poeteso in mu je toliko povedala čudežev, da mi ne razumemo več... Pasja vročina je, ni? lp,hope
Vrednotenje umetniškosti v besedni umetnini ne more biti racionalno, logično in pojmovno opravilo, saj jo je mogoče dojeti le v konkretnem doživljanju kot nekaj neposredno danega, se pravi intuitivno. Marsikateri bralec je sploh ne doživlja ali pa v zelo majhni meri. To pa ne pomeni, da je a priori nedostopna. Res je, da je ni mogoče racionalno dokazati, preverjati in iskati tam, kjer je z občutkom ne najdemo. Umetniškost je tista plast literarnih del, katere vrednost je najmanj odvisna od zunajliterarne realnosti, saj je ne tvori razmerje s kako stvarno realiteto, ampak obstaja zgolj iz razmerij med spoznavno, etično in estetsko razsežnostjo znotraj literarnega dela.
Licentia poetika (pesniška svoboda) je v procesu ustvarjanja literarnega dela dragocena razsežnost, vendar pa se ne sme v literarno-umetniški strukturi uporabljati tako, da bi osiromašila vrednost literarnega dela, marveč tako, da ga obogati. O tem vsak seveda odloča sam.
V pesmi Stivanina, v vrstici »veter trne v sne«, sem besedo trne ,ki je seveda ni v SSK-ju, zapisal zato, ker nisem našel primerne besede, ki bi najbolje izrazila vetrovo moč, prodornost in neizmernost: veter trne, piha celo v sanje, ki imajo nenadzorovane poti.
Beseda se bo »prijela«, mogoče pa tudi ne. Jezik je živ organizem, ki se razvija in dopolnjuje. Čas bo pokazal, kako bo s tem. Odzivi bralcev pa so seveda različni, odvisno pač kako kdo doživlja literaturo, njene spoznavne, etične in estetske sestavine, predvsem pa kako jo, še posebej, če je bolj hermetična (mistična) dojema intuitivno.
Vsaka pesem, ki je poslana v svet zato živi, neodvisno od njenega avtorja, svojo enkratno, specifično, čudežno življenje. In prav je tako.
Hoj, poet, s povedanim se v celoti strinjam, vendar je moje mnenje, da mora biti beseda, ki jo pesnik ali kdorkoli drug izumi, zato, ker dotlej še NI bilo primerne besede za upovedanje tistega kar čuti ali vidi, takšna, da jo tisti, ki jim je bila dana (bralci) tudi razumejo. V tvojem primeru pa je beseda 'trne', vsaj meni, celo po tvoji razlagi, ostala nerazumljiva in me enostavno ni prepričala, saj me vedno znova zaustavi, ko da je slovnična napaka (trzne ali nosi trne, trni ? - postaja trnjav) itd. In zdi se mi, da je že kar lepo število besed, s katerimi se da opisati moč vetra.
Imaš pa seveda prav, da je to stvar vsakega posameznika.