Forum

Poetova Stivanina

Dobrodošel z morja, poet. Smo že navajeni tvojih slikanj z besedami, ki jih sestavljaš tako, da izumljaš tudi nove besede in besedne zveze.
V zvezi z današnjo Stivanina avtor poet imam eno vprašanje: kaj si želel povedati z:
"Veter trne v sne."
Si mislil, da se strne ali da zabada trne ali kaj čisto drugega? Morda bi bilo dobro ta verz povedati malo drugače, da bi ga jasneje razumeli.

Vse dobro,
Ana
 
 < 1 2

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
23. 09. 2009 ob 21:55

Se pridružujem Tomažu z mnenjem. Seveda je prav, da zagovarjaš to, v kar si prepričan, Andrej, a prepričati druge je trše opravilo. Meni recimo res še nič ne "trne".

Pa brez zamere.
:))
lidija

PS: hope, kaj bi popravljala? :)
Recimo:
Dni (( DNEVI) poševno
povešajo oči.

?

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
23. 09. 2009 ob 23:14

Zanimivo napol esejistično napol filozofsko razmišljanje o umetnosti oz. umetniškosti. In ker je ta tako zelo široka, je prav zato ne moremo utemeljevati ali pripoznavati samo intuitivno. Zlasti, kadar so naše orodje besede, ne pa denimo slike ali skulpture ali melodije, ki se najprej vtisnejo v 'zunanja' čutila (vid, sluh). Besede so neločljivo povezane z razumom, seveda pa niso samo to, so še dosti več in se lahko v umetnosti od razuma zelo oddaljijo (kar je lahko velik plus, odmik od 'razumarstva' pa celo že kar nujnost). Ne glede na to, v kaj beseda (od)raste, pa ji temelja ni dobro spodkopati.

In tu je tudi paradoks trditve, citiram:
Licentia poetika (pesniška svoboda) je v procesu ustvarjanja literarnega dela dragocena razsežnost, vendar pa se ne sme v literarno-umetniški strukturi uporabljati tako, da bi osiromašila vrednost literarnega dela, marveč tako, da ga obogati. O tem vsak seveda odloča sam.

Kot avtorji res sami odločamo, kaj bomo vnesli v pesem, jasno da z namenom, da jo obogatimo. Hkrati pa smo kot avtorji do lastnih pesmi najbolj subjektivni in kot taki nikakor 'merodajni' za to, ali bo (kljub našemu namenu) pesem za ostale bralce res bogatejša ali pa žal siromašnejša. Smisel objavljanja poezije na portalih, kot je pesem.si, kjer dobiš odziv bralcev in tudi urednikov, je (poleg ostalega) tudi v tem, da dobiš vpogled, kam kaže tvoj pesniški kompas. In če igla niha med nasprotnimi poli, potem kompas ne kaže ravno najboljše smeri.

Kadar izhajamo iz načela, da je vsaka smer prava, samo da je 'naša', ali poenostavljeno povedano, da je vsaka pesem dobra, ker je pač 'naša', ker je nastala iz srca ipd., pa dejansko sami sebe obsodimo na stagniranje svoje ustvarjalnosti in njenega udejanjanja. Pesem in vsako umetniško delo zaživi v polnem smislu šele med ljudmi, ki jo sprejmejo ali pa ne. In če govorimo o ljudeh, ki so umetnosti, v našem primeru poeziji, naklonjeni in jo poznajo vsaj malo podrobneje, kot pa nam to poznavanje ponudita osnovna in srednja šola, potem se je dobro vprašati, zakaj igla miglja. Oz., ko dobiš odgovor (celo če ne vprašaš, he he), o tem premisliti, če že ne za konkretno pesem, pa za vnaprej.

Drži, nihče ne more namesto nas odločiti, kakšno (če sploh) pesniško svobodo si bomo privoščili v svojih delih. Ne moremo pa kot avtorji zares objektivno (torej v največji možni meri) presoditi, ali smo s takšno licentio poetico pesem obogatili ali osiromašili.

"Primejo" se ponavadi besede, ki so zaradi nekega zunanjega vzroka pogosto v rabi (npr. mejl, zgoščenka, top (v pomenu zg. del oblačila) ipd.); medtem ko besedam, za katere že imamo sprejete ustreznice, niti Toporišič ni uspel vdihniti življenja (kosmičiti (v pomenu snežiti), razpočnica itd.).

Seveda pa so v poeziji neologizmi lahko zelo dobrodošli. Vendar, kot je že Tomaž zapisal, vsaj nekako razumljivi. In ne enaki drugim besedam, ki imajo drugačen pomen in celo spadajo v drugo besedno vrsto.

Toliko v razmislek sami sebi, tebi, poet, in še komu, ki se mu to ljubi brati ;). Nikakor namreč ne bi želela ali nameravala kratiti L. P., kot jo razumem, komur koli.

Še veliko navdiha in čim manj trnja! ;)

Kerstin


P. S. Hermetična poezija je 'zaprta', torej poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšim krogom. Tega pojma ne gre enačiti z 'mistična'.

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
23. 09. 2009 ob 23:29

Kerstin! Tole kerstim kot svoje. Le ni se mi dalo toliko napisat. :)))

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
23. 09. 2009 ob 23:42

Carska besedna igra, Tomaž. :)))

Zastavica

Jure Drljepan (JUR)

Poslano:
24. 09. 2009 ob 08:46

Meni se ta verz sploh ni zdel nerazumljiv
ker v hrvaščini obstaja beseda trnuti.


trnuti

trnuti nesvrš. 〈prez. -nēm, pril. sad. -ūći, gl. im. trnjēnje〉

1. (što) činiti da nešto prestane gorjeti; gasiti
2. () a. prestajati svijetliti, prestajati gorjeti; gasiti se b. pren. retor. prestajati raditi (o kakvoj javnoj djelatnosti koja se inače održava i njeguje)


Verz "Veter trne v sne."
sem razumel kot veter se "ugaša" v sanjah oz. veter "preneha pihati" v sanjah. Deluje mi zelo poetično.

Izposoditi si besedo iz drugega jezika, da v pesmi dosežeš nek poseben cilj, ni nobena posebnost in noben greh.

Seveda je pomen te besede in verza nekoliko drugačen kot ga razlaga poet. Verjetno se ni niti zavedal, da ta beseda obstaja v hrvaščini in se povrhu zelo lepo poda v ta verz.

Lep pozdrav

JUR

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
24. 09. 2009 ob 09:05

Ja, JUR, samo, da je pomen potem ravno nasproten, prav inverzen, bi rekla.
In tega poet po moje ni hotel.
Če bi brali tako (z namerno vnešenim hrvatizmom), bi (celo jaz) razumela :)))

lidija

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
24. 09. 2009 ob 09:32

Da, a potem bi moral besedo še nekako označiti, s kurzivo ipd., da bi razumeli, da je 'tuja'.

Zastavica

poet

Poslano:
24. 09. 2009 ob 13:09

S solzami pišem, da sta me uspeli ob debati, do solz nasmejati

Hope :V sanje polagati.*
in
Kočijaž :Hope, zate je mogoče trniti - polagati, zame pač ne. ;)

): :( Andrej ;)

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
24. 09. 2009 ob 13:23

Poet, včeraj sem šla mimo nekoga-odkrito pojma nimam koga,
s kolesom na vogalu dvorišča ogovarja in govori, to zgleda je
neke vrste psihopatsko zdravilo...
Ampak saj trnov tako naravnih kot primerjalnih je dovolj za vse,
enako s trnitvijo ali sanj ali želja...
No, ne morem govorit za nekoga če ga ne poznam.
Je pa včasih hecno, da tisti ki te ne, sam določa kaj boš in koliko trnil...
Mislim na včeraj,
primerjava je originalna...se ti ne zdi Poet???

Kerstin se zahvalim za popravek, sem popravila v dneve.

POET, ti imaš pa skoraj...prepoved...trniti...
KAK SE TI LAHKO TO ZGODI???

Lp POET,
hope

Zastavica

poet

Poslano:
24. 09. 2009 ob 13:38

Sanjam, da plavam obzorje, pod mano morje.
In veter trne v sne mimohodcev- mozaik nemih govorcev.

Veličastje živeti, strnjeno eno.

Poet

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
24. 09. 2009 ob 13:45

POET,NISI ME RAZUMEL,
tudi če napišeš v enakem pomenu ne velja...(se hecam),
si pa lepo napisal.
Merjenje ljudi in merjenje zemlje
vaga se obrača, nagibi se pregibajo,
lp,h

Zastavica

poet

Poslano:
24. 09. 2009 ob 17:59

Jur, Tomaž, Kerstin in Hope in Kočijaž !

Hvala za vaša mnenja. Cenim, spoštujem.
Pesem Stivanina nagovarja, kot ob prvem "nareku".

So obrazi kamnitih poti in je lepota, ki se razkriva v temi.

Prepoznaš slep, vonj izpitih čaš.

Ali kot sooča Hope :

Veter nosi
večen vprašaj
z enakim odgovorom,

češe čas v temo,
svetloba noro drvi,
v temi so zažgani
ostanki zubljev
zažganih rdečin.
Dnevi poševno
povešajo oči.


Poet

Zastavica

 < 1 2

Komentiranje je zaprto!