Črnogorce bije glas, da takim, ki počivajo zelo radi pridejo
pomagat.Mnogo Štajercev bi ti prišlo na pomoč, če bi le vedeli kako
je treba z lenivcem ravnati.Vendar v takih trenutkih, se človek sam
hitro opomore, kajne. Lep pozdrav v nedeljsko popoldne. Tomi
Hehe, zanimivo, da ne vedo kako treba ravnat z lenivcem:))))))). Mislim, da se ga da lepo odgnati, če hočeš kakšno žensko osvojit:))), gabriel, lenivec me je že zapustil, uh ..., kje je že to:))))).
Dule, pa še res je bilo tako kot sem zapisala. K sreči sem lenivca odgnala in dan se je dogajal tako kot sem si zamislila. Kaj bi šele bilo, če bi kosmata ž'val res bila v moji postelji:))))). Hvala za komentar. Ja, Nuška, Silvy in jaz bomo kofetkale, samo zmenit se moramo še za termin, glede pivca se pa lahko tudi zmenimo, pa se dobimo kje izmedju:))))).
vidim, da si se poskusila s precej drugačno obliko, kot se je lotevaš običajno. Menim, da si uspešno zakoračila v drugačen slog.
Nekaj malih pripombic bi rada napisala, ki pa si jih nikar ne vzemi k srcu, če ti niso všeč. Saj veš, tudi v svojih mnenjih smo vedno subjektivni.
Napisala si celo zgodbico, ki je duhovita in prav dobro opisuje lenobno jutro, ko vemo, da je treba vstati, a še ne bi :-)
Lenivec je prav fina prispodoba, še posebej mi je všeč, ker si to posebno živalco postavila na nekaterih delih pesmi zunaj sebe (razumem kot neobvladljivo). In prav o tem bi bilo vredno razmisliti, ker je prav v tem pesem nekonsistentna.
Na začetku ga opisuješ, da ga imaš v glavi, potem ga uporabiš, kot da ti lenivec sedi na prsih (kar je očitna prispodoba, potem ti s kosmatimi rokami zakrije oči, kasneje pa se lenivec obnaša po svoje (zvije se v klopčič in zaspi), ti greš pa v kopalnico.
Predlagam, da razmisliš, ali bi ti bilo sprejemljivo, da ga v celi pesmi opišeš kot zunanji moteči element (metaforični izgovor), ki te proti tvoji volji zavaja v lenobo.
Recimo: V jutru sem se prebudila z lenivcem na glavi. Počasi sem se obrnila proti urinim kazalcem (sprememba je samo zato, da se glava ne ponavlja 2x zapored), ki so se sumljivo pomikali po nič kaj dostojni uri za dvigniti leno rit. Lenivec me je ošvrknil s pogledom in mi s svojo kosmato dlanjo zaprl oči. Prebudil me je, ker se je vsedel na moje prsi, me grel in ni razmišljal, da je poletje in da ne rabim termoforja. Odvrgla sem odejo s sebe, vsa pregreta in vroča kot sveže pečen kostanj in misli so se mi za hip zbristrile. (Tu že drugič pogledaš na uro in ugotavljaš, da je pozno, dobro bi bilo nekako dugače izpeljati, da bo zanimivo. Na nek način moraš stopnjevati, torej ti veš, da je še huje, lenivca pa to bolj malo briga) Vrgla sem pogled na uro, bolje da ne povem, koliko so kazali kazalci, ker sem zardela kot sveže nabran paradižnik in se vsedla na posteljo. Ja, kje pa imam kompas sem rekla, da mi pokaže pot v kopalnico in potem v kuhinjo? Nič odziva, /le/ (Le bi jaz črtala, ker ni on zdaj "le", ampak tvoja glavna ovira) lenivec se je zvil v klopčič in zaspal. Počasi sem blodila proti kopalnici, oči, ki bi mi jih zavidal še krt (ne vem, če je učinkovito v tako kratko pripoved vpeljati še drugo žival - meni se ne zdi potrebno, ampak ni ključno), so le slutile pot do školjke, ki me je malo (zelo domiselno in učinkovito, ker vsi poznamo ta občutek. Se pa sprašujem, ali je to res malo? Mogoče je to prvi jutranji šok? Mogoče se ti naježi koža?) predramila s svojim hladnim dotikom, voda v kotličku je zarenčala (Zelo zelo mi je všeč! Voda je zarenčala! Ampak renčanje je grožnja, ni logično, da si počasi odprla oči. Bolj bi bilo smiselno, da si jih razprla in so spet padle skupaj ali pa ti jih lenivec pomirjujoče zapre nazaj) le toliko, da sem počasi odprla oči odprla pipo in si umila roke v hladini (tu si najbrž jemlješ pesniško svobodo, ker hladina ni v SSKJ - je samo pripomba, nikakor kritika). Kakšen balzam (spet se mi zdi nelogično. Balzam pomirja, voda poživlja) za zlepljene veke in zaspane ude. V hipu je lenivec izginil (če se boš odločila, da ga postaviš zunaj sebe, bi bilo smiselno, da mu privoščiš bolj duhovit odhod) in kompas se je po čudežu vklopil in mi pokazal pot v kuhinjo. Kava še ni zadišala.
Ne zameri, ker sem napisala toliko pripomb. Pesem res ponuja zelo duhovito pripoved, ki pa jo je treba obedlovati na zgodbarski način. Ker so to kratke oblike, je še posebej treba gledati na logičnosti/nelogičnosti, nedoborodošlo je, da se ponavljajo enake besede preveč pogosto ali enake situacije, npr. pogled na uro. Treba je stopnjevati napetost in učinkovito zaključiti. Zaključek tvoje pesmi je zelo poetičen in fajn, vendar pa v nasprotju z vso pesmijo, zelo minimalistečen, zato malo pade ven iz zgodbe. Če bi ga majčkeno obrnila, bi se pa hitro vklopil v percepcijo časa, ki je tudi poanta pesmi. Npr: Kava pa še zadišala ni. - Sama razum, da se je zaključilo zelo hitro. Znebila si se lenivosti (lenivca), še preden si spila kavo.
Zalka, si pa vzela tega mojga lenivca pod drobnogled. In dober občutek, da si se mu posvetila in napisala svoje pripombe. Hvala ti res! Priznam, da sem lenivca pisala direktno v okence, popravila le v nebo vpijoče napakce, a se mu prepustila kot je želel. Seveda je zato tudi potreben obdelave, otesave in še marsičesa. In znebila sem se ga, še preden sem spila kavo, ja. Sem pa razmišljala ali naj sploh objavim ta prozni zapis ali ne, a vseeno me je potegnil v svoj tok, nisem pa hotela spreminjati toka, ki je brzel v svoji hitrosti naprej, da bi ga napisala kot poezijo. Zdaj pa grem nad lenivca, da ga lepo obrobim. Zalka res, iskrena hvala za komentar in tvoj trud.
lp, ajda
Ja, zdajle berem bolj podrobno, si mi pa dala dela Zalka:))))))). Bom skušala kar se rešiti da:)
ahhahahahh, prav kvalitetno sem se narežala. Da nisem ta lenivec mogoče kar jaz - no, saj nas je veliko, ampak ... :-D skačem ljudem po glavi in jim morim, naj grejo rajši z mano na izlet :-)))
Sicer pa se mi zdi, da je Zalka res dobro povzela urednikovanje, edino tale tvoj 'dviganje lene riti', kočijaž (lepo prosim, ne zameri mojemu političnemu prepričanju), je malo preveč knjižen - jaz svojo dvignem, kar pa še ni dviganje ... Ampak pogovorni idiom, torej nespremenljiva besediloslovna kategorija. V končni fazi mi je vseeno, kako se to kategorizira, ampak dejstvo je, da čeprav ščije (z neba), to še ni scanje.
joj, joj, še enkrat sem prebrala, ajda, tokrat s spremembami. Voda, ki renči, školjka, ki mrzlo grize, pa še ta kontrast z mehko kosmatim lenivcem ... Super doterano! Po mojem bi lahko šla še dlje. Nočem ti vsiljevat svojega filma, ampak tale lenobna jutra so včasih res kot kakšna grozljiva začarana hiša, kjer še piškoti očitajoče tiktakajo in budilke privzdigujejo obrvi. Kot v risanki!
Naj te ne zmoti moja različica, saj pesem mi je všeč ravno zato, ker ni pretirana, samo hotela sem ti posredovati svoj odziv.
srečno z novim arzenalom (je pa fantastično, da ti je Zalka dala vedeti, kdaj si prebila nek jez, ker to zna priti zelo prav, namreč da to storiš zavestno)