Lenivec v meni

V jutru sem se prebudila
z lenivcem na glavi.
Počasi sem se obrnila
proti urinim kazalcem,
ki so se sumljivo pomikali
po nič kaj dostojni
uri za dviganje lene riti.
Lenivec me je ošvrknil s pogledom
in mi s svojo kosmato
dlanjo zaprl oči. Prebudil me je,
ker se je usedel na moje prsi,
me grel in ni razmišljal, da je poletje
in da ne rabim termoforja.
Odvrgla sem odejo s sebe,
vsa pregreta in vroča kot sveže
pečen kostanj in misli so se mi za hip
zbistrile. Vrgla sem pogled na uro,
bolje, da ne povem, koliko so kazali kazalci,
ker sem zardela kot sveže nabran paradižnik in
se usedla na posteljo. Ja, kje pa imam kompas,
sem rekla, da mi pokaže pot v kopalnico
in potem v kuhinjo? Nič odziva, lenivec se je
zvil v klobčič in zaspal.
Počasi sem blodila proti
kopalnici, oči, ki bi mi jih zavidal še krt,
so le slutile pot do školjke, ki me je
predramila s svojim hladnim dotikom.
Voda v kotličku je zarenčala.
Počasi sem razprla oči, lenivec
pa jih je pomirjujoče zaprl nazaj
le toliko, da sem odprla pipo
in si umila roke v hladini.
Kompas se je po čudežu vklopil
in mi pokazal pot v kuhinjo.
Kava še zadišala ni, ko je
lenivec odfrčal kot počen balon.

ajda

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

ajda
Napisal/a: ajda

Pesmi

  • 09. 08. 2009 ob 14:50
  • Prebrano 1780 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 698
  • Število ocen: 19

Zastavica