Forum
- Datum objave:
07. 07. 2009 ob 12:08 - Spremljaj
- Število komentarjev: 21
- Piše: Peter Rezman Perorez
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 2544 krat
Bedrače starga mornarja
a ti postaviš ogledalo v kot, preden začneš pisat, al kr tk, po spominu...
;-)
Če mornarja poravnaš po levi ti dam še unih preostalih deset pik gor...
:-D
ajD
P.
aja...:
Stari mornar avtor Dani Bedrač
Ne velja samo za Danija, tudi ostalim v razmislek:
Je res potrebno pomikati pesem na sredino prostora? S tem ne pridobi na vrednosti, niti ne pritegne dodatne pozornosti, kvečjemu zmoti koncentracijo bralca.
LP, Lidija
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
Lp,
Zalka
http://sl.wikipedia.org/wiki/Carmina_figurata
L
PS: moj primer mi najlepši, je samo začetniški poskus (ne se ozirat na klišejske zmazke (ptica, ki leti čez obzorje itd. he, he :))) poskus, semle pa ga "limam" samo za ilustracijo, za tiste, ki jim je ta izraz nov.
Samo daš (modra skodelica) avtor kočijaž
Nekaterim pesmim prav paše, da so na sredi, vsaj po mojem okusu...
poznam celo nekaj avtorjev, ki menjajo poravnavo od kitice do kitice:
1.kitica levo
2.kitica sredinsko
3.kitica desno
itd...
In zaradi te svobode (pesniška) forma razpada v mnoge veriante.
Je pa zelo priporočljivo, če ne celo nujno, da poetese in poeti vedo zakaj in v kaj (jim) razpada forma.
Zdi pa se, da so računalniki prinesli silno navdušenje nad možnostmi, ki jih ponujajo in gre pogosto bolj za raziskave računalniških aplikacij, ki ponujajo različen poravnave, fonte, zamike, oblike, barve,..., kot pa za raziskavo forme kot take, ki lahko služi vsebini pesmi, oziroma ji mora služiti.
Zdi se, da smo trenutno bolj v polju pesniške mode, kot pesniške svobode.
:)
lpp
Pridi, dokler je še toplo avtor Hope
ne moremo očitati računalniškega eksperimentiranja z barvicami, temveč (vsaj jaz) razumem zelen tekst, kot del pesmi, ki je namenjen točno določenemu bralcu/bralki, označenemu z zvezdico...
Obarvano (kar bi seveda zelo podražilo tisk na papir :-D...), je v tem primeru očitno zavestno, ne pa zato, ker to možnost pač ponuja računalniška aplikacija...
lpp
Plesnivo zelena bi prav pasala med bedrače starega mornarja :-D
jebeš klorofil in plesen ...
in, evo, ni več "centralizma".
boste sedaj lažje dihali?
peter, unih 10 pik prosim!
;)
lp,
stari mornar
kr imej 10 pik.
podčrtank se ne da več popravljat ...
pr men je še vse na sredi
................:)..................
vidim da si se res trudil
ajd
naj ti bo
:-D
lp,
dule
Moram priznati, da sem celo mislila, da je "bolj prav", če je pesem na sredi in sem marsikatero po sili centrirala, tako da zdaj včasih občutim kar olajšanje, da "lahko" pišem na levo.
Dobro, da je ta tema prišla na vrsto.
Lp d
vzel sem si čas in preletel kar nekaj zbirk domačih in tujih avtorjev (pesnikov). eni poravnavajo levo, eni desno, eni pa centrirajo ...
kuda koji konji moji.
tudi sam sem v svoji prvi zbirki centriral pesmi, v drugi pa ne več, ampak to ni bila posledica kakšnega tehtnega premisleka - enostavno mi je tako "sedlo", pa še oblikovalka je pridodala svoje ...
kakorkoli že, odkrito povedano mi je več ali manj res vseeno, kako je s tem. v prid bralcem pa bom odslej zadeve verjetno postavljal levo ...
politično sem itak na skrajni levici!
mimogrede: peter, milojki sem za objavo v hotenjih poslal tri pesmi - seveda poravnane na levo.
lep večer še naprej,
dani
čudovito!
:D :D :D
moje srce je sedaj mirno ...
čestitke.
moja "temačna ozadja", ki jih opažaš, so bolj posledica vplivov Rimbauda, Blaka, Baudelaira ..., in pa seveda psihedeličnih gibanj šestdesetih let prejšnjega stoletja. je pa primerjava z naštetimi mojstri glede temačnosti najbrž ustrezna. ne poznam toliko njihovih del, da bi o tem lahko sodil.
več o vplivih, o svojih vzornikih ... opisujem pa v intervjuju za revijo vpogled, če te zanima, ti je zadeva na voljo po mailu.
lp,
dani
Koristen tako za tiste ki pišemo, kot za tiste, ki občasno kaj urejamo.
Strinjam se za Danijem, da ta odnos ni potreben, ko pesnik piše. Vsekakor pa mora urednik opaziti poleg vsebine tudi pesniško formo in soditi pesem delno tudi preko nje. Da banaliziram: na primer neke vizualne pesmi ni mogoče primerjati s sonetom, kot tudi ne kakšnega haikuja z gazelami. V vseh naštetih primerih ni pomembna samo vsebina ampak tudi forma. Da še bolj banaliziram: urednik, ki bi ob kakšnem haikuju rekel, da mu ta gazela ni všeč, bi pogorel v hipu...
Moja (mislim da) že druga intervencija na tem forumu (obakrat ob Danijevih pesmih, preprosto zato, ker se mi zdi, da ga poznam toliko, da vem, da njegova distanca do njegovih pesmi dopušča neobremenjeno klepetanje...), pa je šla v smer protestiranja zaradi zgolj eksperimntiranja s formo, ker to dopušča medij. To je preprosto premalo. ne more nas računalnik voditi, ker pač nekaj omogoča...
Zato mi je všeč argument Danija, ko pravi "mi je tako sedlo", torej zadeva štima. Saj ni treba, da se trudimo in analiziramo po sebi, zakaj mu je tako sedlo. Je, in pika in v taki fazi človek preprosto zaupa svojemu pesniškemu navdihu.
Še bolj precizno pa je to reč argumentirala Davorina, ko je dejala, da ob doživljanju neke simetrije želi, da se to vidi tudi preko centriranja pesmi.
To nakladanje je bilo namenjeno pojasnilu, da po moje ni pravila, da bi morale biti vse pesmi postavljene tako, da so poravnane na levi.
Ne.
Prijazno skušam svetovati nam vsem, da razmišljamo, ko je pesem napisana, kako lahko s formo poudarimo tisto, kar želimo poudariti. Pa naj bo to ločilo, ali ukinitev ločil, poravnava na desni, levi ali sredini, uporaba velikih začetnic na začetku, na koncu, ali v sredini... vse to je možno, fajn pa je, da vsaj avtor ve, zakaj je tako naredil. Tudi če mu samo tako sede, je čisto o.k.
In za konec: Dani, se opravičujem, ker sem "zlorabil" tvojo pesem za debato o formi; nikakor namreč ne želim izzveneti ex-katedra, a tisti, ki se bodo bolj resno lotevali pisanja in jih bo kdaj prijelo, da bi svoje umetnine pošiljali še kam drugam, kot na ta izjemno koristen portal, je že fajn, da se zavedajo vseh dimenzij svojega dela.
Forma je v poeziji zelo, zelo pomembna.
Veliko, veliko bolj kot v prozi.
Komentiranje je zaprto!