Sem to pesem napisal, da dam ven svoja čustva, ker je moj sinko v
vrtcu padel s polžastega tobogana in si poškodoval notranje
organe.
Mene ni bilo zraven, a sem prepričan, da bi vzgojiteljice lahko
preprečile to nesrečo,zlasti zato, ker se je pred mojim sinom
zapeljal na enak način drug otrok.
Drugi del pesmi se dogaja v bolnišnici. Čez en dan , ko ga že ni
več tako bolelo , se je sine zjutraj začel jokati , pol ure je
trajalo in ko sem končno dojel, da ne more izraziti psihološke
bolečine, je povedal, da bi šel rad domov iz bolnišnice, po drugi
strani pa je vedel, da to ni izvedljivo, zato se je lahko samo
jokal in me brcal, ko sem ga masiral v stopala (refleksne cone za
trebušne organe), kar mu je sicer zelo pomagalo v bolnišnici po
nesreči, da je prej prijela svečka proti bolečini.
Še enkrat se iz srca zahvaljujem vsem prijateljicam in prijateljem
, ki so mi nudili podporo preko mailov. Gotovo so vaše dobre misli
pripomogle k temu, da ga je v soboto pediater spustil domov iz
bolnišnice preko vikenda, saj je še v petek veljalo (tako je
zapovedal travmatolog), da ne sme domov, niti za vikend ne, ker je
prenevarno , pediater je pa zaupal staršem , da bodo dovolj pazili
na otroka. Pa tudi blizu smo bolnišnice , če bi bilo treba hitro
nazaj.
Dule, res ni nič hujšega na tem svetu, kot gledati muke lastnega otroka, šele takrat spoznamo bolečino v najglobljem pomenu besede. Srčno si želim, da se tvoj sin čim prej pozdravi, tebi in tvoji družini pa veliko moči in čim manj trpljenja. Mislim, da je tisto najhujše že minilo, drugač ga ne bi spustili domov, zato dragi Dule, glavo gor!
Lepo te pozdravljam in ne pozabi, pravijo da je točka moči v sedanjem trenutku, črpaj jo vsak trenutek sproti
Dule, tudi jaz mislim na tvojega sinka in na vso družino , hvala, da si nam zaupal svojo bolečino in skrb, držite se, vse bo v redu, veliko nas je, ki držimo pesti, metulji bodo zopet poleteli. Pozdrav Adisa
Vse dobro ti želim..imamo pa podobno izkušnjo, ki se je za hčer, takrat 3 leta končala z odlomom kosti na komolcu, takojnjo operacijo in potem šraufi.. Dule, kjer je volja, je moč.Pomagaj mu, da jo najde:)
Dule, pesem seže v srce, prosila pa bi te, da opombo zbrišeš, saj si tukaj več kot zadovoljivo pojasnil vzgibe, ki so botrovali pesmi.
Tudi od mene želje k čimprejšnji ozdravitvi malčka! Ja, tako nas premetava življenje in ne izbira trenutka, kdaj bo začelo, enim 'šraufe', drugim zobni vsadek, tretjim še kaj hujšega ... Otroci so zaklad, ki ga ne moremo čuvati v skrinji, zato se nesreča lahko vselej zgodi. Tudi če smo zraven. Poglej, jaz sem zlagala cunje iz pralnega stroja, pritekla je moja štiriletnica, se spotaknila (je zelo nerodno bitje, potrjeno, žal) in s čelom s polnim 'šusom' na rob bideja. Brazgotinica bo verjetno ostala za zmeraj. Da le ni bilo hujšega!
res ni nič hujšega na tem svetu, kot gledati muke lastnega otroka, šele takrat spoznamo bolečino v najglobljem pomenu besede.
Breza, tako lepo si to povedala in tako resnično je , hvala ti za besede podpore in spodbudo :)
hvala, da si nam zaupal svojo bolečino in skrb, držite se, vse bo v redu, veliko nas je, ki držimo pesti, metulji bodo zopet poleteli.
Adisa, če komu lahko zaupaš svojo bolečino je to poetinjam in poetom, kdo drug lahko do obisti podoživi vse nianse čustvovanja, ni me sram pokazati svoj obraz tudi tedaj, ko ni nasmejan in ne izraža moči, ki naj bi jo kazal Lev , kralj živali. Prav gotovo bomo spet poleteli, vsi smo metulji, na pikniku bo brez dvoma veselo, hvala ti prijateljica :)
Vse dobro ti želim..imamo pa podobno izkušnjo, ki se je za hčer, takrat 3 leta končala z odlomom kosti na komolcu, takojnjo operacijo in potem šraufi..
Emka, zopet sva se srečala v bolečini, upam , da nima tvoja hčerka kakšnih posledic, za mojega sinka nisem čisto gotov, da jih ne bo imel, so bila poškodovana jetra, nadledvična žleza in boh ve kaj, kar niso opazili na ultrazvoku. Hvala ti za vse besede podpore !
Kerstin, se ti od srca zahvaljujem za stavke polne modrosti, ki si jih podkrepila še z lastno izkušnjo. Tudi od mene želje k čimprejšnji ozdravitvi malčka! nja se te tvoje lepe želje čimprej uresničijo, hvala ti !
Med delom sem se srečevala z veliko bolečine, trpljenja in umiranja, prežeta sem s tem tako osebno kot poklicno, toda, kadar je bil v tej situaciji otrok, sem bila vedno nemočna in zelo prizadeta.Moja prva vnukinja je bila rojena z zoženim požiralnikom, ki so ga pri 3.mesecih začeli širiti, perforirali so vse skupaj, z želodčkom vred. Pol leta bolnice na torakalni kirurgiji UKC nas je vse skupaj za vedno zaznamovalo.Eva je sedaj stara 6 let, še vedno mora paziti pri hrani, a gre vedno na bolje, ker se ji da več dopovedati. Ne boji pa se zdravnikov, bolnice, zna potrpeti, po eni strani je to tudi pozitivna iskušnja za prihodnost, čeprav kruta, a lažje prenaša bolečino kot ostali dve, ki sta zdravi. Drži se, vse bo dobro, pozdrav Aisa
Lepo. Všeč mi je, da se poetično izraža skrb in ljubezen do bližnjega, da se na forumu skladajo čustva pozornosti. Kdo pa smo bližnji? Po mojem tisti, ki tako kot Sonce sijemo na vse brez razlike.
Ojoj, Dule Metulj, upam, da si tvoj sinko kmalu opomore.
Nemoč je najhuje, kar občutimo starši ob svojih otrocih. Pustiti jim moramo, da se učijo. Ko bi se le dalo to narediti brez bolečin in poškodb, ali ne?
Glede na to, da imam dva sinova in da smo abonirani na urgenci (starejši že točno ve, kje je šivalnica), ti lahko povem, da sem najbolj jokala, ko sta bila še dojenčka in tako zelo odvisna. Z vsakim dnem sta v večji nevarnosti, a jo tudi z vsakim dnem bolje poznata.
Malo sem zašla s teme. Tvojemu sinku želim, da se hitro pozdravi brez posledic, tebi pa moč, da zmaguješ skupaj s fantkom.
Ne boji pa se zdravnikov, bolnice, zna potrpeti, po eni strani je to tudi pozitivna iskušnja za prihodnost, čeprav kruta, a lažje prenaša bolečino kot ostali dve, ki sta zdravi.
Čudovito je dobivati potrditve, da je v vsaki negativni stvari tudi kakšno zrno pozitivne izkušnje. Vidim, da ste veliko pretrpeli in se lahko samo učim od vas. Hvala ti , Adisa, za opis tvoje izkušnje. Tvoji Evi pa želim mnogo bolj prijetnih izkušenj v življenju, gotovo bo ona sonček drugim ljudem, zlasti svojim otrokom, bo znala potrpeti in dajati ljubezen, njen izvir bo nepresahljiv.
Davorina, hvala ti za lepe želje, mogoče bo imel moj sine kdaj priložnost se ti osebno zahvaliti, saj smo blizu doma ;)
Všeč mi je, da se poetično izraža skrb in ljubezen do bližnjega, da se na forumu skladajo čustva pozornosti. Kdo pa smo bližnji? Po mojem tisti, ki tako kot Sonce sijemo na vse brez razlike.
Svit, le kdo bi znal, tako poetično in hkrati prežeto s pretanjeno duhovnostjo, povedati kot ti znaš :) Hvala ti za pozornost in dobroto, ko si v svojih meditacijah namenil prostor za zdravljenje mojega sina, žarčenje zelene svetlobe mu je gotovo pomagalo, saj sijajno okreva :)
Nemoč je najhuje, kar občutimo starši ob svojih otrocih. Pustiti jim moramo, da se učijo. Ko bi se le dalo to narediti brez bolečin in poškodb, ali ne?
Res si vodnjak modrosti, Zalka, tudi ti si krepko šla skozi šolo življenja in dragocene so tvoje izkušnje. Ja, skozi bolečine se učimo na tem svetu. Ena izmed najtežjih stvari pa je, če ne moremo pomagati nabližjim v trpljenju. Te stvari človeka spremenijo za vedno. Hvala ti za empatično soutripanje Zalka, sem se sedaj spomnil tiste pesmi, ki sem ti jo posvetil še kot Medo, v njej si bila ti mala punčka in doživela si razočaranje, tudi to je bilo trpljenje, iz kolektivnega nezavedega sem potegnil ven zgodbo, ki se je tudi tebi v resnici zgodila, seveda malo drugače a enako boleče. Sedaj si mi Zalka, s tvojimi besedami , tisočkrat povrnila mojo pozornost, ki sem ti jo namenil tedaj :) Veruješ u ljude i da problem je premostiv. U redu će sve da bude Bog je dobar i milostiv.
Maki, sem že se malo opomogel od presenečennja, ko sem šele danes odkril pesem, ki si jo podaril meni, še enkrat hvala, tvoje besede so sredica srca v duši boga
Oj, pozdravljen Dule Metulj! Me veseli, da gre sinku na bolje. Mlad organizem ima to prednost, da hitreje in z manj posledicami okreva. (Moja nečakinja je imela v predšolskem obdobju tvegano operacijo na očeh, so se zelo bali, zdaj je pa vse v najlepšem redu). Domnevam, da klasično terapijo kombinirate z alternativo. Imam izkušnje, kako je že sama homeopatska arnika (tista za oralno uporabo, v kroglicah), naredila prave čudeže; še posebej učinkovita je pri preprečevanju posledic poškodb; stranskih učinkov pa ni nobenih, razen če ni kdo slučajno alergičen, a to je prava redkost. Želim vam, da bi lahko že uživali prave lepe počitnice. Nisem pa vedela, da sva blizu doma. Kaj imaš ti morda kakšne korenine na Notranjskem, ali blizu Divače? Moj dom je namreč v Ložu, imam pa še korenine na Tolminskem in v Divači.
Metuljček cekinček, ti potepinček... Upam, da je zdaj se zacelilo, da imaš pozdravljenega otroka. Hvala ti, za pomoč, ko se pelješ z avtobusom in ne veš kje bi dol šel... Že tako si imel hudo, pa te še jaz kličem. Včasih ne morem preveč, presega, upam da ne bo ostalo sledov, da bo zdrav in srečen.Lep pozdrav tebi *Metuljček in sinu*, hope
Davorina, hvala za nasvete, ja, dajemo sinčku Arnica Montana C30 in Bachove kapljice- Rešilka, to vzporedno zdravilstvo pomaga telesu k hitrejšemu okrevanju , pa tudi čustveno si otrok hitreje opomore. Me veseli, da je s tvojo nečakinjo dobro sedaj, upamo tudi za našega sina, da bo tako.
Predvideval sem , da si doma iz Ljubljane, ker si nekje govorila o Mostah, ok, saj so kakšne Moste tudi drugje in ne samo v LJ.
Hope, je pokazal včerajšnji ultrazvok, da se dobro celi in so sinčka pustili domov iz bolnišnice v domačo nego, super . Hvala ti za Upanje, da bo vse brez posledic :) btw, včeraj je prišla kartica in kaj sem ti rekel pred časom, to, da kamele hodjo počas iz Afrike do Evrope, hehehe, pa sploh nisem vedel , da si mi res poslala kamelo na razglednici :D :D :D lp, Dule
Tako bom povedal, v ozadju vsega dogajanja je moje trpko spoznanje, ki počasi dobiva prave razsežnosti v moji zavesti.
Tisti dan, ko se je sine poškodoval se je zgodila pretresljiva sinhroniciteta, namreč, ob istem času, ko sem jaz v službi končal neki projekt, ko sem dal piko na i, je padel moj sin. Zakaj je nekemu uspehu moral slediti tragični dogodek? Zakaj mora nekdo pasti, da se drugi dvigne?
Seveda , spet racionalno vemo, da oba dogodka nimata kavzalne povezave, oba sta vzročno neodvisna eden od drugega. Ali sta res?
Postavimo se v vlogo 6-letnika, pol leta je imel manj pozornosti od očeta kot bi sicer imel, če se ne bi oče spravil v projekt, ki je zahteval od njega tudi veliko prostega časa, seveda največ ponoči, za računalnikom, ampak tudi popoldnevi so kdaj šli na račun službe. Ne me narobe razumeti, saj sem se kljub vsemu ukvarjal z otroci, sem bil z njimi, vendar veliko premalo za zadovoljitev želja mojega sinka. Vedel je , da bo ta dan vsega konec, zopet bom lahko veliko časa z njim, vendar je nezavedno hotel tisoč odstotno zagotovilo, da bo RES tako.
Tega nikakor ni naredil namerno, bila je nesreča, a kljub vsemu je šel za svojim prijateljem v močno tvegano pustolovščino, gotovo je čutil in vedel , da to ne sme narediti, hotel je biti enako uspešen kot prijatelj, hotel je sebi dokazati, da tudi on zmore, hotel je svojemu očetu pokazati, da nekaj zmore in je vreden njegove pozornosti.
Tako sedaj jaz razmišljam in verjamem, da se bo še kdo strinjal z mano, je res tako?
Kot analatik, dušeslovec in ezoterik sestavljaš mozaik, ki gotovo ima tudi ta vidik kot ga prikazuješ, lahko pa je vse zelo drugače. Ne poznamo zakulisja, ker ga nam ni dano vedeti. Bistveno je, da se razvije zaupanje, da dogodek spremeni položaj in zavest. Zato bo odslej vse drugače, kar je tudi namen Življenja, kajti le rast mu je lastna, da bi ne obstali, ampak se vedro podali v nove izzive, trdneje povezani in hkrati odvezani odvečnih skrbi, ki so pogosto moteče in zavirajoče.
Ne poznamo zakulisja, ker ga nam ni dano vedeti. Bistveno je, da se razvije zaupanje, da dogodek spremeni položaj in zavest. Zato bo odslej vse drugače, kar je tudi namen Življenja
yap, Svit, ti si neprekosljiv govorec nove dobe, tako prav imaš, včeraj popoldne sva se doma ful igrala s sinčkom, vstavil mi je t.i. raketo v veno na hrbtišču dlani in mi nastavil "infuzijo" ...
Hope, poklicala si na telefon ravno, ko mi je sine dajal "transfuzijo", hvala za lepe želje... vsem hvala za prisrčne želje
Metuljček, meni je bilo imenitno se pogovarjat. Ni dobro, sploh če si še majhen da nekam padeš in potem boli, pa še tko lušten glasek je bil iz vaše strani. Ja, lahko da je ven iz ordinacije prišel malček kot bodoči doktor, tako da se pripravi, mogoče mu bo pa ratalo, namesto da letiš za njim, ti bo malo flajštra dal gor, kar bo bolj podobno žgečkanju kot kirurgiji...Samo da je zdrav. lep pozdrav tebi Metuljček in *malemu *Doktorju, kako mu je ime? hope