IKARUS mali
Poglej me oči, tudi jaz zdaj
poletim!
Že param zrak z rokami, so peruti,
stoje drsim navzdol po polžji uti,
se danes prvič »skejtati« učim...
Ne glej me oči, zdaj boli me, da kričim!
Sem padel, sreča me je zapustila,
je sonce Ikarju stalilo krila,
razlita kri, v drobovju se drobim...
Kaj jočeš sine, te še kaj boli?
Če ne, zakaj solzijo se oči?
Pesti že stiskaš, jezo v njih držiš?
Če ne, zakaj me tepeš in besniš?
Povedati ne zmoreš, žalost tli ...
» Domov bi šel », izdaviš končno mi.
Že param zrak z rokami, so peruti,
stoje drsim navzdol po polžji uti,
se danes prvič »skejtati« učim...
Ne glej me oči, zdaj boli me, da kričim!
Sem padel, sreča me je zapustila,
je sonce Ikarju stalilo krila,
razlita kri, v drobovju se drobim...
Kaj jočeš sine, te še kaj boli?
Če ne, zakaj solzijo se oči?
Pesti že stiskaš, jezo v njih držiš?
Če ne, zakaj me tepeš in besniš?
Povedati ne zmoreš, žalost tli ...
» Domov bi šel », izdaviš končno mi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dule Metulj
- 22. 05. 2009 ob 20:35
- Prebrano 1120 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 321
- Število ocen: 9
