še link
Zasanjana Marjetka avtor Adelina

Res je lepa, Adelina.
Jaz mislim, da te ima rad in še več.
Če bi šla zraven, potem bi lahko spala z mano v spalni vreči, če se tisto da narazen, potem je menda široko...
Kaj si naslednji dan tudi delala?
Lepa je, lepa...
lp,hope

Hojla, Dule in Hope!
Hvala, ker razumeta in sta Marjetki.
Trudim se v ljudeh videti Marjetke tudi medtem, ko delam. Ja, delala sem tudi naslednji dan. Pogosto se priključim v Neskončno kar iz službe, pssst, da šef ne izve. Tista zgodbica o slikarju, ki je prespal postajo in ni imel denarja za karto in mi dal sliko zanjo, je povsem resnična. Dule bi rekel: "Popolna sinhroniciteta!" Ravno se pogovarjamo o sanjah in zvezdah pa pride "balkanski" sanjač mimo s cigareto v rokah, hahaha! Priznam, da jo je moral najprej ugasnit. Ponovno se je vrnil k meni, kar vedel je, da iščem navdih. Takrat sem sklenila, da napišem pesmico o najbolj vztrajni stvari na svetu: o sanjanju in hrepenenju. Veliko je boljših, veliko je lepših, ta je moj skromen prispevek...
lp
Adelina

" Hvala, ker razumeta in sta Marjetki. "

Adelina, bodo novinci/ke tukaj res mislili, da sem hermafrodit , hehehe ;)

Lp,
Dualka

Dobro si ga naučila Adelina. Saj včasih često cig. ostane v roki.
Se spomnem, ko sem še nekadilka bila, se mi je zdelo čudno....
Potem pa...Je pa bil sanjač vsekakor, še v stiski je menda zgledal tko.
Sanjarjenje, a se spreminja preko let?
Zavest in podzavest ali se zavesta koliko in kaj še zmore sanjariti?
Je kasneje že v podzavesti preteklost, meja, kjer se misli drugače?
Kakorkoli, mi je način všeč, pesmi tvoje pa sploh in sigurno daleč, da sem edina pri tem. Pa na sliki je tudi cigaret imel ali ne?
Adelina, imenitno nam je vsem trem bilo pri tebi.
Kaj pa pomeni hermafrodit???
lp, Adelina

Hehe, Dule, po vseh svojih meditacijah dejavne ljubezni se še zmeraj sekiraš zaradi spola? Pa bodi Marjetko ali pa Marjetek, hihihi! Sicer pa vem, da se malo hecaš...
Pravkar sem bila v tvoji meditaciji udejanjene ljubezni in se ponovno zavedela, kako neopredeljen, enovit, duhovno-brezspolen je ta občutek hrepenenja in razdajanja v ljubezni. Resnično zanimivo je, kako se v zemeljskih razmerah po spolu razdeljene narave tudi ta občutek podvoji, dualizira. Marjetka je po sili slovenskega jezika ženskega spola. Prav tako tudi ljubezen. V latinščini je "amor" moškega spola. Toda, ko si medsebojno podarimo resnično vsebino tega besednega izraza, postanemo nekako vzvišeni nad zemeljskimi omejitvami. Se zato reče, da v ljubezni ni greha, da so zaljubljenci slepi od ljubezni...? Postanemo nekako angelsko-nedolžni in angeli so hermafroditi (obojespolni). In tako smo v ljubezni vedno lahko angeli pa če imamo še tako globoke korenine v zemlji.
lp, Adelin-a-um

Po mojih izkušnjah, draga Hope, je vsak po svoji duši nekako vedno enak skozi leta svojega življenja. Pridobivaš izkušnje, lahko celo takšne, ki ti govorijo, kot stroga vzgojiteljska figura: "Nehaj sanjati, vzemi se v roke in misli samo še na koristi, sicer se ti bodo vedno godile slabe stvari!" Ne verjamem v takšne "pedagoške popadke". Kadar pa me res uspejo s tem prestrašiti, se mi zazdi, da se mi je res zgodila kakšna huda stvar. Nekdo je nekoč rekel: "Življenje je stanje duha." Edino, kar "nepopravljivi" sanjači lahko naredimo je, da skrbimo za svojo zavest in za podzavest (da ne bo v kleti česa, za kar ne bomo vedeli ali kar bo preveč bolelo). Stiska običajno še okrepi sanjarjenja; to je lahko odrešilno, lahko pa pogubno. Sanjarjenja lahko usmerjamo po svoji volji zavesti. V zrelejših letih lahko s pomočjo globljega zavedanja svoja sanjarjenja še okrepimo in oplemenitimo. Sanjati pa ne moremo nehati, ker tudi dihati ne moremo nehat. Lahko postanemo razočarani nad svojimi nekdanjimi sanjami, a to pomeni, da imamo že kakšne nove, še ne dobro spoznane. To se nam dogaja v obdobju duševnih preporodov, preden dobimo nova krila, preden ponovno zrastemo iz svojih korenin...
Na sliki je pravzaprav z luno obsijana slavonska pokrajina z žitnim poljem. Slikar pa je bil takšen tapravi okusno oblečen bohem z baretko na glavi in dolgimi lasmi spetimi v čop, z razigranim skoraj otroškim obnašanjem, a vendar je vedel, kam in kaj hoče...
lp
adelina

Adelina-Aby, ti me poznaš in veš , da hitro najdem kakšno vejico na katero se lahko obesim kot opica in zganjam norčije ;) ,hehehe...

... v meni je toliko moškega leva, da sem moral priti v to življenje z dharmo raziskati ženski pol v sebi, v svoji duševnosti in ne v seksualnem smislu ;)
in to je moje iskanje Anime v sebi, v tem sem bil tako dober, da sem še tebe preslepil in si mislila, da je Tetka prava ženska srednjih let, ki se tako nonšalantno zafrkava iz moških slabosti...

...tako dober, da je Sensei Lidija Kočijaž napisala odo ženski v meni
Polovica esence (ženska) avtor kočijaž

Polovica esence (ženska)

za Modrega prijatelja.

Vzporednost občutij obvladaš brezmejno
in tisoč reči hkrati skladaš.
Mežike na soncu v blaženje prekladaš
in v solze nasmeh samodejno.

Si močna? Si močna ... nihče te ne vpraša
ker taka v prid vseh moraš biti,
si lepa, si umna, na ognje nakladaš
njim, Onim, ki režejo niti.

Podpiraš boječe, prekate razširjaš
jim v srcih, ki sama bi gnila.
A vedno, ko hočeš jim hrbet umiti
se zdi jim, da jih boš pobila.

Bojijo se te, a želijo drhteče,
da v svoj drob jih strastno pobereš.
Te hočejo, njihove hlipe pogoltne
z gotovostjo Vile prebereš.

Vse daš jim in vedno neskončno veliko
jim, ne da čutili bi, vzameš.
Oni poleg tebe in ti mimo njih ...
A skupaj. Sprejemaš. Verjameš.

Kar hodiš in gledaš in grebeš, še ljubiš.
Čeprav boš kot Muza obstala
na svetu polpraznem, si vsak dan obljubiš:
To si. In boš. Ženska ostala.



kočijaž