Pri tako specifični obliki carmen figuratum oz. likovne pesmi je precej pomembna tudi izvirnost. Primer. Lipušev Rej pod lipo je samo prazna rdeča stran v knjigi. To je pesem (ali pa "pesem"). Če zdaj izdam zbirko praznih rdečih ali raznobarvnih listov, to ne bo več to. Preveč je specifično, zato "pali" samo enkrat.
V tvojem primeru pa vendarle gre za nekaj več! In to me veseli. Povezava z naslovom je super domislica in c. f. v bistvu dopolni naslov, ne deluje kot sama sebi namen.
Vsaka (no, ali skoraj vsaka) pesem pa ima za avtorja seveda poseben pomen. :))
in tukaj se pesem konča. se pravi bel list... Kerstin, če se pa gremo na obliko... oz izvirnost... tudi te stalne oblike kot so sonet, rime itd... so že tako zdelane, in potemtakem tudi dolgočasne? človek vedno lahko na drugačen način pove, kar naredi zanimivo... in pesem sploh ni sprana, oz že dolgočasna... ker še vedno pali. pač to je moje mnenje, da za izvirnost ne rabiš vedno nekaj novega... vsak ma pa svoje mnenje...
ni panike, seveda ima vsak svoje mnenje in vsak svoj okus.
Jaz samo poudarjam, da so nekatere oblike tako zelo specifične, posebne, tako nekaj čisto drugačnega, da se hitro "izrabijo" (ker nekako nimajo veliko možnosti v besednih ali oblikovnih variacijah) ali so celo delo oz. "pogruntavščina" enega samega avtorja, hkrati pa hvalim tvojo izvirnost, vendar ne čutim, da bi se razumeli, zato bom odnehala.
Samo še to: Klasične pesniške oblike ne spadajo v to skupino, ker so dosti bolj vrstno in oblikovno razvejane. Kar se pa rim napram prostemu verzu tiče, pa je tako: dober pesnik sestavlja rime, ki so nekaj svežega; še več, rime ga lahko vodijo v nove svetove, ki bi jih s prostim verzom ne dosegel. Kdor pa se ne zna izvirno izražati, mu tudi noben prosti verz (ki je zdaj že toliko desetletij aktualen, da je že tudi monoton!) ne pomaga. Seveda s tem ne mislim tebe, ti imaš več kot dovolj izvirnega navdiha za to.
Kerstin se tudi strinjam s teboj. :) ampak pri meni je tudi trenutek navdiha. enako kot pri inštrumentu.. včasih se preprosto pač podredim obdobjem... drugič pa se sprašujem... zakaj bi igrala tako kot "je treba"... klasiko bi lahko v sedanjost prenesli... in jo drugače zaigrali... bujš je, da sploh ne začneš obremenjevat, ker potem se znajdeš v kaosu, nezadovoljen sam s sabo in na koncu sprejmeš tisto kar je obvezno oz. nujno. mogoče bo nekoč zmanjakalo vsebine za pesnit in skladat in risat... :) no hard feelings. :)
lkjtra@, to pa ne. nikoli ne bo zmanjkalo vsebin za pesnit in skladat in risat in pisat in mislit in sanjat in gledat in slišat in čutit. Nikoli ne za vse ... ;)