verjamem, Hope... ampak to bo vedno del nas. z leti se mi zdi, da nam ostanejo samo tisti trenutki, ki so bili čustveno res nabiti z energijo, pa naj bo dobra ali pa slaba. in tako kot z življenjem se moramo tudi sami s sabo naučit živet... tko je. jbg :)
ah kje... :) spomine preboliš in greš dalje. če bi ob vsaki situaciji klonila, bi bila že v grobu... še v najhujšem letu sem se pobrala. :) seveda ti pa spomini ostanejo, ampak je važno, da znaš do njih imeti distanco. ker sedanjost teče... ne čaka. :)
Hehehe, Yoda, včasih sem res prijetno presenečen, koliko modrosti ma Lojtrca v sebi, glede na svoja rosno mlada leta :D! Hja, do smrti se učimo :D:D:D!!!