Kar se tiče zapisa v obliki trivrstičnice, smo to počeli v delavnici Idejni izzivi na forumu
www.pesnik.net. Prav tam sem se prvič spopadla z zahtevo, da svoje misli, čustva itd. spravim v bore tri verze (če pogledaš povprečno dolžino mojih pesmi, je bil to res pravi izziv :)).
Od vsega začetka sodelovanja v tisti delavnici sem imela vizijo, da napišem tri verze tako, da so vsebinsko zaključena celota s sporočilom, ne le del nečesa ali utrinek kar tako. Tako je nastajalo vse več trivrstičnic in kmalu sem jih začela pisati tudi sama zase, ne le v delavnici.
Razmišljala sem tudi, kako bi jih poimenovala. Svobodni haiku mi ni dišalo, trivrstičnice tudi ne, oboje preveč "formalno".
V tistem času me je večkrat spravila v smeh triletna hči, ki je grahkom govorila brahki. Nekega večera pa me je končno presvetlilo :)), da mi morda ta beseda ni tako zelo všeč le po naključju.
Če pišem pesmi, ki so drobne kot grahki, vendar pa so to Grahki za Branje - zakaj ne bi bili Brahki? :)
No, in to je ta zgodba. :))
O haikujski pentlji, Jasna, bi ti kak izkušen haikuist znal razložiti več od mene, prav tako pa tudi o izrazu pentlja - kolikor sledim temu na našem portalu, se meni zdi bolj venec: zadnji verz predhodnega haikuja je enak prvemu verzu naslednjega.
Lep pozdrav!
Kerstin