Oglej ogenj

Na snenem nebu ogleda,
navidezen spokoj nemira.

V srcu, nenehnem utripu,
zaveda, neizprosna bližina.

V zavesti pesti vstati le s prsti.
Dotiki bežni, begi iz samosti.

V rasti, čudežni spremembi, rojstvi.
Spevi pesmi, na vulkanu dnevu se pepeli.

Si nalijem časa težo,
da potečem rečen v vrsti.

Ne v stihu, ne v spominu,
stojim samo v čustvu.

Roki sem razprl k razpelu.
Nebu.

poet

Komentiranje je zaprto!

poet
Napisal/a: poet

Pesmi

  • 21. 03. 2008 ob 11:19
  • Prebrano 861 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 469

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!