Ponoči je slana naredila travnate oblake in z jutrom prinesla enega meni najljubših bitij na Pesem, pa ga skoraj ne bi prepoznala, če ne bi obstala na naslovu pesmi:) Adam??!:) Heheh, Ej kako sem te vesela, objemček zate in dobrodošel!;))))
kot prvo se ti najlepše zahvaljujem, da sem bil deležen tako prijetnega sprejema ... saj veš, kaj pravijo; prvega ne pozabiš nikoli ;)
Sicer pa se tudi sam takoj podpišem pod tvoj zapis o čustvenem presežku Nuškine poezije ... enostavno obožujem jo, saj je ena redkih, ki zna v trenutku napolniti moj rezervoar ljubezni ...
V upanju po čimbolj raznolikem ustvarjanju te lepo pozdravljam,
Nuška Golobič ... ljubil sem tisto popoldne in preostanek življenja. Nuška, nekaj tako edinstvenega je, kadar se lahko moje besede prepletajo s tvojimi. Naj ti še naprej pričarajo nasmeh na obraz in toplino v srcu ...
Hej Vestalka, s svojim skromnim mnenjem lahko trdim, da je bila Eva tista, ki je prispevala "levji" delež ;) Sem pa pred časom nekje prebral, da preden začneš pisati, moraš imeti v konici pisala srce, roko in misli. In verjamem, da sva še kako povezana ;)
Vračam pozdravček,
Adam
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!