Eno
Med razpoke mojega spomina se izlij,
kot voda tisočerih divjih rek,
zapolni vse vrzeli mojega sveta,
s kapljami jeseni izperi strup
razlit na hladna spolzka tla.
Ni več bregov, ne naju moja mila,
v tistih divjih vodah
sva že davno v Eno potonila.
Še kradem včasih vonj po tebi iz objema drugega,
prinaša te in vem da nikdar nisi šla.
Malena & Adam
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Adam
- 17. 10. 2008 ob 22:54
- Prebrano 1027 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 296
