Pozdravljena, Kerstin!

Naj ti kar takoj povem, da sem bil ob tvojem komentarju malce ob sapo. Zakaj? Nekoliko kasneje :)

Ja, prav gotovo pesmi, v katerih se pojavlja dobršna mera realnosti in ki so brez standardne metrike ter rim, delujejo prozno. Saj zato najverjetneje so pesmi v prozi. Lirika ostaja predvsem zaradi verzne forme, svojevrstnega ritma, ki je gotovo izrazitejši, kot ga poznamo v prozi, in navsezadnje zaradi tega, ker je bistvo besedila vendarle izražanje subjektivne resničnosti. Najbrž je vse skupaj mogoče podkrepiti še s čim.

Modrice zavesti je ena izmed pesmi (ni jih ravno veliko), s katero sem skoraj popolnoma zadovoljen tudi sam. Nastalo je tisto, kar sem hotel ubesediti. Ne zgodi se prav pogosto.
S pesmijo sem želel sporočiti natanko to, kar si ti zajela v komentarju. Tisto, kar se v mojih pesmih neprestano pojavlja in je v »Modricah« morda lažje zaznavno.
Tisti, ki ste brali moje pesmi iz ciklov kot so Pesmi izpod vzglavja, Verzni sinus, Nihajni krog idr., veste, da so nabite z mehkobo, nežnostjo umirjenostjo. Ob novejših pesmih pa sem bil večkrat deležen opazk, da ne vsebujejo več tiste lirične idiličnosti, mehkobe in nežnosti. Ne, nisem se spremenil. Tudi sedanje pesmi imajo veliko tega, le izrečeno je na drugačen način. Netipičen. Mehkobo in nežnost poskušam vgraditi v svoje psihotične in kaotične pesmi. Umirjenost in idiličnost pa izraziti skozi dinamiko in razcefranost. Prijetnost s pridihom neprijaznosti.
Z vnosom ogromnih količin ločil pa se trudim pesem razdreti in s tem bralcu onemogočiti branje brez zatikanja. Hkrati pa se ponudijo tudi dodatne možnosti interpretacije. Vse to in še kar nekaj različnih smernic vdira v mojo poezijo, zato je pesem včasih težko spraviti v dostojno celoto. Velikokrat je skrajno neprijazna do bralca pa tudi do mene samega.
Mislim, da ti je nekaj tega v Modricah zavesti uspelo zelo dobro ugotoviti.

Pesnik ostaja v svoji koži, tudi če servira hrapavo in grčasto pesem ;)

Hvala za tvojo poglobljeno oceno

Pištin

Pištin, sklepam in upam, da si bil ob sapo od veselja oz. pozitivnega presenečenja. ;))

Kar si zapisal v zvezi z "mehkejšimi cikli" v primerjavi z novejšimi pesmimi, že ves čas opažam tudi sama (sklepala sem, da so te "prozne pesmi" - "propesmi"? ;) novejšega datuma). Stremiš za drugačnim, verjetno tudi boljšim. Moje mnenje je, da sta oba sloga približno enako dobra, le da "grčavost" zahteva od bralca, da se vsaj dvakrat "prespotika" čez pesem (spotikanje mislim v pozitivnem smislu!), ker se izgubi tisti fluid, s katerim smo drseli čez List poležanih besed idr. ;) To je lahko plus ali pa tudi minus. V vsakem primeru upam, da kdaj le še uporabiš tudi v novejših pesmih "stari" pristop.

Obilo vej(ic) ti želim! ;)
Kerstin

Seveda, všeč mi je bila tvoja zares poglobljena in zanimiva interpretacija. Najbrž tudi zato, ker mi je bila blizu.

Ja, pesmi so novejšega datuma. Nastajajo večinoma sproti. Zato je tudi moja frekvenca objav na portalu tako nizka. Rojevajo se počasi. Nad njimi ne izvajam nikakršnega pritiska. Ponavadi porabim zanje več časa, kot sem ga za starejše. Najbrž vsak pesnik zmeraj stremi za drugačnim, boljšim. To je tudi vodilo moje poezije.

Posnemovalcem

Mar mislite, da pesništvo je voz,
ki se po tlakovani cesti maje?
Ne, pesništvo je orel, ki visok
in sam leti še v neodkrite kraje.

In lakotni beraški trop preži:
kje se pokaže pot, kje nadaljuje?
Ko jo zagleda, kot sestradan pes
na kost se vrže in spet prežvekuje.

Pero poprimi le, če moč imaš
si pot, še neprehojeno, utreti;
če ne, kopito v roke ali plug,
raztrešči dromljo in prenehaj peti!

(Sándor Petöfi)

Prav imaš, vsak slog, če je seveda samosvoj, ima prednosti in slabosti. Zame je dobra pesem tista, ki jo z užitkom berem petkrat, desetkrat, še večkrat. Če se bralec mora spotikati čez pesem, jo bo šel brat še večkrat, ker bo hotel izpiliti sprejemanje pesmi, jo prebrati spet drugače. Lahko pa bo ob spotikanju omagal in jo po prvem branju odložil ter pozabil. Če je pesem mehka, drseča, taka, da jo bralec lahkotno preleti, zna biti zadovoljen in potešen že ob prvem branju. In pesem bo prav tako odložil in pozabil. Lahko pa ga ravno ta lahkotnost pripravi do tega, da znova in znova drsi skoznjo. Naposled je vendarle vse odvisno od bralca samega. Zato se ob ustvarjanju nanj največkrat sploh ne oziram.

Lep dan želim :)
Pištin