Vzpenjamo se v višave,
kjer zračne so vonjave
zaprašenega neba.

Čas se privija,
čas se navija,
nove usode razvija.

Vsi bi kar nekam hiteli —
kje je tista mirnost,
ki smo jo imeli.

Čas se privija,
čas se navija,
nove usode razvija.

Ko magnetna sila ljubezni,
v živega človeka prodre
in nekaj vdre v njegovo srce,
mu razum v glavi zavre.

Čas se privija,
čas se navija,
nove usode razvija.

Vlivanje poguma,
zalivanje veselja
in odlivanje žalosti,
so dejavniki naših življenj.

Mišel Žafran, Narfaž Lešim