Roke
kot ječarka
me vsaka nova pomlad
vklepa v svoje razbohotene plasti
gleda me s tvojimi očmi
ti pa si ostal brez njih
kako naj pobegnem
snemam se iz zgornjega rakurza
kamera teče potiho
spusti me iz posnetka
vsako pomlad se prve postarajo
roke
razbrazdajo se prej kot vse
prehitevajoči mikroni časa
se zadrejo v dlani
jaz pa te vseeno
še pestujem v njih
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 24. 04. 2011 ob 18:30
- Prebrano 1292 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 677.2
- Število ocen: 26
