iz mojih vrelcev vlečeš
želatinaste ostanke srca
preperela ribja očesa
nemarno bolščijo vame
vprašujoče zadirajo
žezla neizpolnjenih obljub

zdi se ti da sem dehteča alga
ki jo je pesek stoletja razmrcvaril
v obris morske deklice
na trnek natikaš poljube
nevajeni slanih potokov
se počasi stapljajo v kamen

Silva Langenfus