Atila

s svojo temno prejo
si se razkošatil
po počesanih alejah
njenega puščavskega spomina.

ni ji bilo dano trohneti
v mrzli belini jutranjih rjuh:
med tvojimi raskavimi zobmi
je dojela neizmerno tišino
krvavega hrepenenja.

krmaril si naprej,
ti, brezobzirni nomad,
z rohnečo, lačno zverjo
med svojimi barbarskimi stegni!

našli smo jo objokano:
majhno, umrljivo psico
v pepelu tvojega srca
pod vlažno ponjavo
iz sesirjenih zvezd.

Dani Bedrač

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 24. 04. 2011 ob 18:43
  • Prebrano 1235 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 440
  • Število ocen: 9

Zastavica