Kako sem ?
Sem tako, da dneve štejem.
Sem tudi drugače, da dneve živim.
Sem tako, da ne želiš vedeti,
sem tudi tako, da si kuham pripravek za srečo.
Sem tako, da sem samo jaz
in sem tako, da sem jaz v množici.
Sem lepa na mestnih ulicah
in razcapana na brezpotjih.
Maskerka sem in pogrebnik.
Lahko sem oseba dneva ali samo nekdo.
Igram in sem marioneta.
V trenutkih nosim svet,
a večino časa on nosi mene.
Sem tudi mavrica po dežju.
Na črno rišem belo sonce.
Včasih mi zmanjka barv za sliko,
lahko pa slikam brez njih.
Sem pocestnica in ljubica.
Mati in grešnica.
Verjamem v kakšen dan,
medtem pa noči presanjarim.
Sem tako, da polnim nesmisle
in praznim najdene amfore želja.
Sem tudi drugače, da osvajam vrhove
in se neskončno dolgo čudim uspehu.
Ali pa se dotikam pekla in tega sploh ne opazim.
Sem pasje zvesta in muha enodnevnica.
Vem, da sem, pa tudi izgubljam spomin.
Pustim trgati ali se umaknem v zimsko spanje.
Danes lahko prepevam in leta poljubljam tišino.
Tako sem.

Sandra Kocijančič