Zlati venci na mojem predpražniku,
vstopajo skozi oboke spokoja.
Polomljeni žarki, se utrujeni trudijo vstopiti skozi vrata.
Vrata spokoja.
Tulipani odpirajo svoje glavice, kažejo svoje bistvo.
Pripravljeni ustvariti novo življenje.
Razpletam vozle preteklikov
in se ponašam s prihodnostjo.
Odprta okna prinašajo dan.
Hrumeče trume ljudi,
pospremim skozi misli.
Izdihujem črnino.
Utišam zunanji svet.
Temne predore osvetlim.
Hudič pospravlja ostanke razdejanja.

Sandra Kocijančič