Glej jo, hej, pomlad že piha
čez nabrekle brizge časa,
pesnik pa le plašno diha -
vdih je jalov, manjka kvasa.

Zmleto upanje je kaša,
ki po smrti podehteva,
"Je v prepadu rima?" vpraša,
Išče stiške poze dneva.

Ko bo trava bolj zelena
kot je vznikla kal zavisti,
spet bo pesem porojena
taka, ki ne žre obisti.

To je pesem iz pomladi
in iz njenih lusk zgrajena.
Melodija. To bi radi?
Ne. Ta pa še ni rojena.

Lidija Brezavšček - kočijaž