ponovno je prišla
drugačna

prikradlo se je poletje premikajočih palet
ko so prek njenega obraza letali dolgi temni lasje
in vzhajajoči nasmeh
pristopicala je polna polica popoldnevov
s skledo smejočih jagod
oprala sem jih
narezala na majhne koščke
posula sem jih z belim sladkorjem
k vragu z rjavim, saj je tako ali tako vseeno
sva se režali
s skledo v naročju in žlico med prsti
sem se usedla na čipke njene postelje
in v tišini sva opazovali
kako se jagode vrtijo pod notami žlice
melodija je bila tako prijetna
da so se jagode odločile postati še sočnejše in slajše
v vonju, ki se je odprl na stežaj
se je v zraku prelival nebeški sok
položila sem okusno rdečo med njene dlani
in izsušena usta so kar sama segala po iskanju
odrivala so žalost iz enačbe in objemala veselje
bila je Ivana iz jagodne žlice
bila je Ivana iz pomladne skice
bila je še Ivana

ponovno je prišla
drugačna

sedaj je tu
Ivana
njen obraz nima las
rjave oči so prevelike za zimska lica
stavki zgodb so pomešani v njeni glavi
in ponoči se slači in stoka od bolečin
kot križana žival
sedaj je Ivana na lunini odeji
sedaj je Ivana na preznojeni preji
sedaj je komaj še Ivana

ponovno je prišla
drugačna

vedno znova
sedaj
mirno spi
s klobučki
v sobi sedem
ko v njen spanec spletam tole pesem

da bo

za vedno

in dokončno

Ivana

sheeba