Dom
Na kuhinjski mizi Domaćica keksi
slikajo nostalgičen okus otroštva na jezik, željan tvojega volhkega
jezika.
Barve Anine poezije se prelivajo iz radia AKAI na bombažni prt, ki je bil nekoč lungi in mi je lep čas opletal po goloti nog, ki jo tako rada dotikljajiš s svojo.
Na njem, povsem enake - ko da so klonirane - v sarije odete indijske ženske, črno obrobljenih oči, kot so tvoje, na, na terase spominjajočih pasovih, obirajo rdeče cvetove, s stotin povsem enakih rožnih grmov, ki mi zadiše, kot mi dišiš ti in tvoja ljubezen namenjena meni.
Med terasami z rožnimi grmi, se vrstijo počasne, skozi vso širino prta razpotegnjene karavane mavrično obarvanih slonov, kot ob pomladanskem prazniku Holi, ki se slavi na dan, ko je ljubosumni bog Šiva, s pogledom svojega tretjega očesa zažgal boga ljubezni Kamadevo, ki od takrat naprej, kot duh tava po svetu in se je nedavno tega za zmeraj udomil v nama, ki sva drug drugemu dom.
Barve Anine poezije se prelivajo iz radia AKAI na bombažni prt, ki je bil nekoč lungi in mi je lep čas opletal po goloti nog, ki jo tako rada dotikljajiš s svojo.
Na njem, povsem enake - ko da so klonirane - v sarije odete indijske ženske, črno obrobljenih oči, kot so tvoje, na, na terase spominjajočih pasovih, obirajo rdeče cvetove, s stotin povsem enakih rožnih grmov, ki mi zadiše, kot mi dišiš ti in tvoja ljubezen namenjena meni.
Med terasami z rožnimi grmi, se vrstijo počasne, skozi vso širino prta razpotegnjene karavane mavrično obarvanih slonov, kot ob pomladanskem prazniku Holi, ki se slavi na dan, ko je ljubosumni bog Šiva, s pogledom svojega tretjega očesa zažgal boga ljubezni Kamadevo, ki od takrat naprej, kot duh tava po svetu in se je nedavno tega za zmeraj udomil v nama, ki sva drug drugemu dom.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 04. 02. 2011 ob 10:01
- Prebrano 643 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 199
- Število ocen: 7
